Jedro

Sodišče je tožbo zavrnilo, ker tožeča stranka ni izkazala obstoj pogojev po 3. točki 1. odstavka 263. člena ZUP za odpravo obrtnega dovoljenja po nadzorstveni pravici. Obrtno dovoljenje po obrtnem zakonu namreč ni zbirna oziroma sestavljena odločba po 204. členu ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine z dne 3.12.1991 dovolil prizadeti stranki opravljanje obrtne gospodarske dejavnosti z imenom okrepčevalnica, točenje vseh vrst alkoholnih in brezalkoholnih pijač samo iz originalno polnjenih steklenic, priprava in nudenje vseh vrst toplih napitkov, priprava in nudenje enostavnih jedil (sendviči, topli sendviči), prodaja tobačnih izdelkov in spominkov.

Tožnik je vložil zahtevo za odpravo citirane odločbe po nadzorstveni pravici.

Njegovo zahtevo je tožena stranka zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbe 1. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka ugotavlja, da je citirano odločbo izdal krajevno in stvarno pristojni organ, da v zadevi še ni bila izdana pravnomočna odločba s katero bi bila ta upravna stvar drugače rešena, ter da je izdal pristojni organ navedeno odločbo potem, ko je pridobil potrdilo tržnega inšpektorata z dne 29.11.1991, iz katerega je razvidno, da poslovni prostor, last prizadete stranke, ustreza pogojem za ustanovitev gostinskega obrata. Po mnenju tožene stranke ni podan zakoniti razlog za odpravo citirane odločbe po nadzorstveni pravici v skladu s 1. odstavkom 263. člena ZUP. Zato je tožena stranka tožnikov zahtevek zavrnila. Okoliščina, da je tožnik kot neposredni sosed zainteresirana stranka, ki ga prizadeta stranka s svojo dejavnostjo ovira pri njegovem izhodu na cesto, ker nima ustreznega parkirišča za goste, pa po mnenju tožene stranke ne predstavlja razloga za odpravo citirane odločbe po nadzorstveni pravici.

Tožnik v tožbi navaja, da je bilo obrtno dovoljenje izdano po nezakonitem postopku, ker niso bili dani predhodni pogoji, in sicer ni bila izdana odločba o spremembi namembnosti stanovanjske zgradbe v poslovne namene. Meni, da je kot neposredni sosed zainteresirana stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ob spremembi stanovanjske hiše v poslovno zgradbo. Njegov interes je podan predvsem v tem, da prizadeta stranka s svojo dejavnostjo ogroža prometno varnost pri njegovem izhodu na cesto, kot tudi povzroča hrup. Meni, da je bila njegova zahteva nezakonito zavrnjena, saj je podan razlog iz 3. točke 1. odstavka 263. člena ZUP. Izdaja obrtnega dovoljenja je vezana na predhodni ugotovitveni postopek tržnega inšpektorja o ustreznosti poslovnih prostorov za določeno gospodarsko dejavnost. Tržni inšpektor pa mora glede na spremembo namembnosti stanovanjske v poslovno stavbo ugotavljati tudi pravno podlago in ne zgolj tehnične pogoje, saj za gradbene upravne postopke očitno ni pristojen, je pa na predhodne rešitve pristojnih urbanističnih in gradbenih upravnih organov vezan. Obrtni zakon vsekakor ni nadomestil gradbenih predpisov. Zato bi bilo potrebno predhodna vprašanja rešiti v ustreznih postopkih in upoštevati odločitve pristojnih organov pri dajanju soglasij. To očitno velja v povsem enakih primerih, ko drugi pritožbeni organ - Ministrstvo za trgovino - dosledno zahteva pred izdajo obrtnega dovoljenja za trgovino inšpekcijski pregled, kolikor gre za nove poslovne prostore. V primeru prizadete stranke gre za lokacijsko in gradbeno dovoljenje kot podlago za izdajo uporabnega dovoljenja po tržni inšpekciji. V isti pravni državi ne more biti različnega pravnega pristopa pri reševanju enakih zahtevkov državljanov. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna.

Tožnikova tožbena navedba, da je v konkretnem primeru podan razlog za odpravo obrtnega dovoljenja z dne 3.12.1991, izdanega prizadeti stranki, po nadzorstveni pravici po 3. točki 1. odstavka 263. člena ZUP, ni upoštevna. Po tej določbi odpravi pristojni organ po nadzorstveni pravici dokončno odločbo v upravnem postopku, če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja, ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno. V zvezi z obrtnim dovoljenjem namreč obrtni zakon (Uradni list RS, št. 35/88 in 24/89) tega ne določa tako, da pri izdaji tega dovoljenja pristojnemu organu ni potrebno zahtevati soglasja, potrditve ali mnenja drugega organa. Pri obrtnem dovoljenju torej ne gre za zbirno oziroma sestavljeno odločbo po 204. členu ZUP, saj citirani obrtni zakon, kot je že navedeno, tega ne določa. Ostale tožbene navedbe, glede nezakonitega ravnanja prizadete stranke v postopku spremembe namembnosti navedene stanovanjske stavbe v poslovne prostore, ker nista bili pridobljeni lokacijsko in gradbeno dovoljenje, v zvezi s parkiranjem pred gostiščem (okrepčevalnico) prizadete stranke in hrupom iz tega gostišča, pa po presoji sodišča niso upoštevne. V zvezi z nadzorstveno pravico iz razlogov po 1. odstavku 263. člena ZUP namreč ni mogoče predlagati odprave dokončne odločbe zaradi ugotavljanja dejanskega stanja v postopku pridobitve obrtnega dovoljenja in v drugih upravnih postopkih, čeprav bi to lahko vplivalo na odločitev o stvari.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Sodišče je določbe ZUP in ZUS uporabilo kot republiške predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).