Jedro

Zakonitost inšpekcijske odločbe se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje, zato lahko morebitna legalizacija spornega objekta vpliva le na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma ustavitev inšpekcijskega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15. 4. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo (revidentovo) pritožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote ... z dne 23. 2. 2005, s katero je bila revidentu: odrejena ustavitev gradnje tam navedenega stanovanjskega objekta (1. točka izreka), naloženo, da mora v 60 dneh po vročitvi te odločbe objekt odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (2. točka izreka), izrečene so bile prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (3. točka izreka), dano opozorilo, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravljena izvršba po drugih osebah (4. točka izreka) in ugotovljeno, da v postopku posebni stroški niso nastali, da je odločba takse prosta in da pritožba ne zadrži njene izvršitve (5., 6. in 7. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter se sklicuje na določbi prvega in drugega odstavka 3. člena ZGO-1. Navaja še, da je revident gradnjo stanovanjskega objekta, ki je še v začetni fazi, začel brez gradbenega dovoljenja, zato je izrečeni inšpekcijski ukrep zakonit, saj ima podlago v določbi 152. člena ZGO-1. 3. Revident v reviziji (prej pritožbi) navaja, da je na območju, kjer se nahaja njegova gradnja, več kot šestdeset objektov, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja. Celotno naselje je nelegalna gradnja, vendar lastnik zemljišč – Mestna občina ... ni ukrepala. To kaže na lastnikov namen, da se stanje sanira z legalizacijo objektov in ne z rušenjem. Za njihovo legalizacijo pa je treba predhodno uskladiti prostorske izvedbene akte, kar zahteva veliko časa. V letu 1992 je Ljubljanski urbanistični zavod izdelal lokacijsko dokumentacijo in sprejet je bil načelen sklep o postopni spremembi urbanističnih izvedbenih aktov. Ker Mestna občina ... nikoli ni imela interesa, da se nelegalno zgrajeni objekti porušijo in ker objekti ne povzročajo škode ter ne ogrožajo okolja, ni razlogov za njihovo takojšnjo odstranitev. Meni, da izvršitev izpodbijane odločbe zatečenega stanja, ki traja že več kot petindvajset let, ne bo uredila, ampak bo povzročila dodatne težave in veliko škodo. Ker je v neposredni bližini že legalizirano območje stanovanjskih gradenj, prosi, da se vlogi ugodi. Predlaga, da se v izogib večje škode začasno, do sprejetja planskih dokumentov za to območje, odloži izvršitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa.

4. Odgovor na pritožbo (sedaj revizijo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je za gradnjo stanovanjskega objekta treba pridobiti gradbeno dovoljenje in da revident v času inšpekcijskega pregleda in izdaje inšpekcijske odločbe za obravnavani stanovanjski objekt ni imel gradbenega dovoljenja. Zato so bili, kar je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, izpolnjeni pogoji za izrečeni inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1. 9. V določbi 152. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 je pristojnemu inšpektorju dano pooblastilo, da v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Pojem nelegalne gradnje opredeljuje ZGO-1 v določbi 2. člena, in sicer v točki 12.1. Po navedeni določbi nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljena.

10. Revizijski ugovori, ki se nanašajo na pridobivanje dovoljenj za legalizacijo obravnavanega objekta, na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati. Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. V tem upravnem sporu pa se presoja zakonitost izpodbijane inšpekcijske odločbe glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje. Zato morebitna legalizacija obravnavanega objekta lahko vpliva le na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno presojo pravilnosti in zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.

11. Revident predlaga zadržanje izvršitve izrečenega inšpekcijskega ukrepa do sprejetja planskih aktov. Če s to navedbo predlaga izdajo začasne odredbe, mu je treba pojasniti, da se lahko izvršitev upravnega akta odloži le do njegove pravnomočnosti (drugi odstavek 32. člena ZUS -1 oziroma v času vložitve tožbe drugi odstavek 30. člena v povezavi z 69. členom ZUS), oziroma je po določbi prvega odstavka 84. člena ZUS-1 izdaja začasne odredbe možna le do odločitve Vrhovnega sodišča. Ker je bilo v obravnavani zadevi že pravnomočno odločeno, o reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s to sodbo, za odločanje o začasni odredbi ni več izpolnjene procesne predpostavke. Odločitev v izreku te sodbe pa zajema tudi odločitev glede morebitnega predloga za izdajo začasne odredbe.

12. Ker je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno, revizijski ugovori pa niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.