Jedro

ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj za to določa milejše pogoje, kot jih predpisuje ZZK.

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Zato pravnomočna odločba v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni materialno, temveč le formalno pravnomočna.

Skupni hodnik ne more biti predmet samostojne (so)lastinske pravice.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotna udeleženka F. F. nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko A dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin za dve darilni pogodbi, sklenjeni 9. 2. 2002 (v izreku podrobno opredeljeni).

Pod točko B je ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-1, stoječi na parc. št. 159/4 k. o. 0000 X., z naslovom T. 5, Y., obstoji etažna lastnina (I. točka izreka) in da je parcela št. 159/4 k. o. 0000 X. pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom 0000-1 (II. točka izreka). V nadaljevanju (III. točka izreka) je ugotovilo, da ima stavba 0000-1 posamezne dele (PDS) ter lastnike in imetnike izvedenih pravic na teh delih. Ugotovilo je (IV. točka izreka), da na PDS 0000-1-23 obstoji stvarna služnost prostega dostopa za potrebe rednega vzdrževanja in morebitnih intervencijskih ukrepov v zvezi z dimniškimi napravami v korist vsakokratnih etažnih lastnikov določenih posameznih delov (v izreku določno opredeljenih). Ugotovilo je, da ima stavba splošne skupne dele z ID znaki 0000-1-19, 0000-1-20, 0000-1-21 in 0000-1-22 (V. točka). Ugotovilo je idealne deleže solastnine na vseh splošnih skupnih delih stavbe 0000-1 v korist vsakokratnih posameznih delov stavbe (VI. točka). Ugotovilo je posebne skupne dele (v nadaljevanju PSD), ki služijo posameznim delom stavbe (v nadaljevanju PDS) v določenih idealnih deležih solastnine, in sicer PSD 16 služi PDS 2 in 3, PSD 17 PDS št. 4 in 5, PSD 18 PDS št. 6. in 7 ter PSD 28 PDS 15 (VII. točka izreka). Ugotovilo je, da nerazdeljeni posamezni deli stavbe in posamezni deli stavbe z začasnimi ID znaki ne obstojijo več (VIII. točka). Odločilo je še, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe tega postopka (IX. točka).

Pod točko C je ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-2, stoječi na parc. št. 159/6 k. o. 0000 X., z naslovom Z. 2, Y., obstoji etažna lastnina (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je parc. št. 159/6 k. o. 0000 X. pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe 0000-2 (II. točka izreka). Ugotovilo je posamezne dele stavbe ter njihove lastnike oziroma imetnike izvedenih pravic: lastnica PDS 0000-2-1 je D. D., lastnica PDS 0000-2-2 E. E., lastnica PDS 0000-2-4, 0000-2-5, 0000-2-11, 0000-2-12, 0000-2-13 in 0000-2-14 F. F., lastnik PDS 0000-2-7 G. G., lastnici PDS 0000-2-10 H. H. in I. I. (vsaka do ½), lastnik PDS 0000-2-15 J. J., lastnika PDS 0000-2-16 K. K. in L. L. (vsak do ½), lastnica PDS 0000-2-17 pa E. E. (III. točka izreka). Ugotovilo je idealne deleže solastnine na vseh splošnih skupnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov, z imenovalcem 3277 (IV. točka izreka). Nato je ugotovilo posebne skupne dele, ki služijo določenim posameznim delom stavbe (V. točka izreka), in odločilo, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe tega postopka (VI. točka).

Pod točko Č je ugotovilo obstoj etažne lastnine na stavbi brez naslova z ID znakom 0000-3, stoječi na parceli št. 159/7 k. o. 0000 X. (I. točka izreka), in da je parcela št. 159/7 njeno pripadajoče zemljišče in s tem njen splošni skupni del (II. točka). Ugotovilo je, da ima stavba PDS 0000-3-1 in 0000-3-2, katerih lastnica je predlagateljica M. M. (III. točka). Ugotovilo je, da je bila med predlagateljico M. M. in nasprotnima udeležencema N. N. in O. O. dne 5. 6. 2019 sklenjena delna sodna poravnava (IV. točka izreka). Nazadnje je ugotovilo še idealne deleže na vseh splošnih skupnih delih stavbe v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (V. točka izreka) in odredilo, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe tega postopka (VI. točka).

**Pritožbene navedbe**

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujejo udeleženci F. F., E. E. in J. J. 3. J. J. v laični pritožbi1 oporeka dodelitvi PDS 0000-2-5 F. F., saj gre za prostor skupne pralnice, na katerem so imela iz nacionalizacije izvzeta stanovanja trajno pravico rabe (lastninsko pravico). Navaja, da bo solastnino zahteval po sodni poti.

4. F. F. se pritožuje zoper 11. alinejo točke B/III izreka, zoper 6. alinejo točke C/III izreka, zoper 7. alinejo točke C/III izreka ter zoper točko C/IV izreka. Predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Priglaša odvetniške stroške za pritožbo. Glede PDS 0000-1-14 navaja, da odločitev sodišča prve stopnje ni obrazložena, na naroku pa je bilo nesporno, da je ona njegova lastnica. Glede PDS 0000-2-15 trdi, da M. M. J. J.-ju leta 2000 ni mogla prodati drvarnice, saj je 24. 6. 1999 podpisala pogodbo o razdružitvi solastnega premoženja s P. P., sporni del pa po delitvi ni pripadal njej. Na naroku je bilo to nesporno. Pritožnica F. F. ima prostor v posredni posesti preko najemnice. Glede PDS 0000-2-16 pa navaja, da čeprav sta K. K. in L. L. stanovanje kupila pred denacionalizacijo, je bila lastninska pravica z odločbo o denacionalizaciji št. 362-476/92 z dne 12. 8. 1998 pridobljena na izviren način. Nadalje v točki C/IV izreka izpodbija napačno ugotovljene idealne deleže, saj je seštevek površin posameznih delov stavbe 3.152 m2 in ne 3.277 m2, kot je zapisalo prvostopenjsko sodišče. 5. E. E. se pritožuje zoper točko B/VII izreka ter zoper 7. točko obrazložitve. Glede PDS 0000-1-17 trdi, da ne bi smel biti opredeljen kot posamezni del stavbe in da bi moral biti v lasti vsakokratnih lastnikov stanovanj 0000-1-4 in 0000-1-5. Glede razpredelnice v 7. točki obrazložitve navaja, da bi bilo treba PDS št. 22 povečati na prejšnje stanje, tako da bi vključil tudi dimniške tuljave, s čimer bi bil ponovno omogočen prost dostop do njih. Nadalje pojasnjuje, kako sta hodnika PDS št. 20 in 22 zaprta in onemogočata dostop do tuljav. Če bi bil PDS št. 23 povečan, ne bi bila več potrebna stvarna služnost. 6. J. J. v odgovoru na pritožbo F. F. predlaga njeno zavrnitev.

7. F. F. v odgovoru na pritožbo J. J. predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Meni, da njegova vloga ne izpolnjuje formalnih kriterijev za pritožbo in da zanjo nima pravnega interesa. Priglaša odvetniške stroške.

8. F. F. je 28. 6. 2022 na sodišče prve stopnje naslovila še vlogo, kateri je priložila zapisnik R. Sodišče druge stopnje te dopolnitve pritožbe ni upoštevalo, saj je bila vložena prepozno.2 **Popravni sklep sodišča prve stopnje**

9. Sodišče prve stopnje je dne 9. 8. 2022 na podlagi drugega odstavka 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) izdalo sklep, s katerim je izpodbijani sklep v tretji alineji točke B/III (sámo) spremenilo tako, da je lastnica PDS z ID znaki 0000-1-3, 0000-1-13, 0000-1-14, 0000-1-25 in 0000-1-27 F. F. V enajsti alineji točke B/III ga je spremenilo tako, da je lastnica PDS 0000-1-15 M. M. V preglednici v točki C/IV, v kateri so določeni idealni deleži solastnine na vseh splošnih skupnih delih stavbe 0000-2, je deleže popravilo tako, da imenovalec znaša 3152. V ostalem je sklep z dne 22. 2. 2022 ostal nespremenjen.

**Presoja utemeljenosti pritožb**

10. Pritožbe niso utemeljene.

**O pritožbi F. F.**

11. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom dne 9. 8. 2022 spremenilo svojo prvotno odločitev v 11. alineji točke B/III izreka in v točki C/IV izreka, tako da ju je popravilo skladno s pritožničinim predlogom. Sodišče druge stopnje se zato do navedb, ki se nanašajo na zdaj popravljene dele odločbe, ne bo opredeljevalo, saj F. F. ni vložila pritožbe proti temu sklepu.

12. V zvezi s PDS 0000-2-15, tj. drvarnico, katere lastnik je na podlagi izpodbijanega sklepa J. J., sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da iz zapisnika z naroka (list. št. 356) ne izhaja, da bi bilo lastništvo nesporno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so bile drvarnice kot pritikline k stanovanjem v stavbi 0000-1 izvzete iz (de)nacionalizacije skupaj s stanovanji. Drvarnice s stanovanji predstavljajo funkcionalno zaokroženo celoto in so v delni odločbi z dne 12. 8. 1998 zajete v opisu iz denacionalizacije izvzetih stanovanj kot „drugi prostori“. M. M. je J. J.-ju s kupoprodajno pogodbo z dne 15. 11. 2000 prodala dvosobno stanovanje „z drugimi prostori“, zato je bila predmet prodaje oziroma prenosa lastninske pravice na kupca tudi drvarnica. Ker iz katastra oziroma zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, kaj sodi k posameznemu stanovanju, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz prodajne pogodbe v zvezi z odločbo o denacionalizaciji ter stanja v naravi, kot si ga je ogledalo na kraju samem. Na podlagi vsega navedenega je utemeljeno kot bolj verjetno ocenilo, da je lastnik sporne drvarnice J. J. Trenutna posest drvarnice zato ne more biti odločilna, saj presega argument lastninske pravice.

13. Enako velja za drvarnico PDS 0000-2-16. K. K. in L. L. sta stanovanje kupila pred denacionalizacijo in sta s tem postala tudi lastnika njegove pritikline, drvarnice. Kasnejša odločba o denacionalizaciji v to ni mogla poseči, saj, kot je bilo pojasnjeno, drvarnice sploh nikoli niso bile nacionalizirane in tudi ne denacionalizirane. Predmet denacionalizacije po delni odločbi UE Y. - Izpostava S. 362-266/92 z dne 9. 6. 1995 v zvezi s popravnim sklepom 362-266/92 z dne 25. 9. 1995 sta bili kot del dvoriščnega objekta izrecno določeno zgolj pralnica in delavnica (glej točko 1.a).3 Iz tega izhaja, da ostali deli dvoriščnega objekta niso bili predmet (de)nacionalizacije.

**O pritožbi E. E.**

14. Pritožnica E. E. si točko B/VIII izreka izpodbijanega sklepa očitno napačno razlaga, saj je bilo v tem delu odločbe določeno ravno to, za kar se sama zavzema: PDS 0000-1-17 je v lasti vsakokratnih lastnikov stanovanj 0000-1-4 in 0000-1-5. Skupni hodnik ne more biti predmet samostojne (so)lastinske pravice, pač pa zgolj poseben skupni del, ki je kot akcesorna solastnina vključen v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov navedenih stanovanj.

15. Glede 7. točke obrazložitve pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se lahko s pritožbo izpodbija le izrek odločbe, ne pa obrazložitev sámo. Sicer pa sta bila PDS 20 in 22 s sklepom ugotovljena kot splošna skupna dela, na PDS 23 pa določena stvarna služnost prostega dostopa za potrebe rednega vzdrževanja in morebitnih intervencijskih ukrepov v zvezi z dimniškimi napravami v korist vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov. Dostop do dimniških tuljav je torej zdaj (načeloma) omogočen. Če bodo posamezni stanovalci še naprej ovirali dostop do dimniških tuljav, bodo morali ostali etažni lastniki težavo rešiti na drug način (izvensodno ali v pravdi), saj problem dejanskega, fizičnega oviranja dostopa oziroma samovoljnega spreminjanja stanja v naravi ne more biti predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine.

**O pritožbi J. J.**

16. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, je bila pralnica izrecno navedena kot objekt vrnitve v delni odločbi UE Y. – Izpostava S. 362-266/92 z dne 9. 6. 1995 (točka 1.a) v zvezi s popravnim sklepom 362-266/92 z dne 25. 9. 1995. Tako je pravna prednica F. F. na izviren način pridobila lastninsko pravico nad pralnico. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izkazana lastninska pravica F. F. 17. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj za to določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so z ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja. Če pa zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti v smislu čim hitrejše in čim celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil z nižjim dokaznim standardom - izkaz verjetnosti (18. in 24. člen ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Zato pa pravnomočna odločba v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni materialno, temveč le formalno pravnomočna, in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, te ne bi mogel naknadno uveljavljati v drugem postopku.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

18. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vse tri pritožbe pa neutemeljene, zato jih je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

**Pritožbeni stroški**

19. Vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). Nasprotna udeleženka F. F. zato sama nosi svoje priglašene stroške pritožbenega postopka.

1 Čeprav vloga ni poimenovana kot pritožba, jo je sodišče glede na njeno vsebino (oporekanje odločitvi) štelo kot takšno. Udeleženec je tudi plačal sodno takso za pritožbo. 2 Sklep je bil pooblaščenki nasprotne udeleženke vročen 25. 2. 2022, dopolnitev pritožbe pa je vložila 28. 6. 2022, kar je po izteku roka za pritožbo. 3 V kasnejši odločbi 362-476/92 z dne 12. 8. 1998 sta bili zato izvzeti iz denacionalizacije.