Up-415/01

5. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z. na seji senata dne 5. novembra 2001

s k l e n i l o:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 473/2001 z dne 17. 8. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 15/2001 z dne 13. 3. 2001 se zavrže.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 10. 10. 2001 vložil ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ). Izrečena mu je bila kazen treh mesecev zapora ter naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka, povprečnine ter nagrade in potrebnih izdatkov pooblaščenca oškodovanca. Odločitev pritožbenega sodišča naj bi mu bila vročena dne 6. 9. 2001.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in zadrži izvršitev sodbe, nato pa naj ustavni pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov ustavne pritožbe. Predlog začasnega zadržanja sodbe pritožnik obrazloži z navedbo, da je že dobil poziv za prestajanje zaporne kazni dne 15. 9. 2001, čeprav je v zahtevi za varstvo zakonitosti predlagal odložitev izvršitve sodbe. Če bo moral nastopiti prestajanje zaporne kazni, mu bodo nastale nepopravljive posledice (motnje na njegovem delovnem mestu, saj zanj ni zamenjave, poleg tega pa tako očitne krivice duševno ne prenese).

3.Pritožnik meni, da sta kazenski postopek in obsodba očitno nezakonita. Kršene naj bi mu bile vse ustavne določbe, ki se nanašajo na kazenski oziroma sodni postopek ter celoten Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) in KZ. Sklicuje se na vsebino svoje zahteve za varstvo zakonitosti in jo šteje za sestavni del ustavne pritožbe. Zatrjuje kršitev 22., 23., 25., 28. in 29. člena Ustave. Načelo enakega varstva pravic naj bi mu bilo kršeno, ker naj bi sodišče v pritožnikovem primeru ravnalo drugače, kot v drugih kazenskih postopkih, ko izvaja tako dokaze, ki so obdolžencu v breme, kot tudi tiste, ki so mu v korist, sodbe pa so zato tudi primerno obrazložene. Pravica do sodnega varstva naj bi mu bila kršena, ker naj bi sodišče odločalo pristransko. Po mnenju pritožnika bode v oči dejstvo, da mu storitev kaznivega dejanja ni dokazana, kazenski postopek pa je bil nepošten zaradi neutemeljenih razlogov obsodbe oziroma zaradi očitno neverodostojnih dokazov. Pravica do pravnega sredstva naj bi mu bila kršena, ker naj bi pritožbeno sodišče povsem ignoriralo njegovo pritožbo, ki naj bi zato postala neučinkovita. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu naj bi mu bilo kršeno, ker naj bi sodišče pritožnika kaznovalo za dejanje, ki naj bi ga očitno fingiral oškodovanec. Pravna jamstva v kazenskem postopku pa naj bi mu bila kršena, ker sodišče po pritožnikovem mnenju ni obravnavalo dokazov v njegovo korist in ker mu ni dovolilo postavljati vprašanj pričam, s tem pa naj bi mu kršilo pravico do obrambe.

B.

4.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka citiranega člena lahko Ustavno sodišče pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

5.Zoper pravnomočno sodbo je po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

6.Pritožnik je navedel, da je to izredno pravno sredstvo vložil, vendar o njem še ni bilo odločeno. Predlagal je, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva, saj naj bi šlo za očitne kršitve, z izvršitvijo zaporne kazni pa naj bi mu nastale tudi nepopravljive posledice.

Ustavno sodišče ugotavlja, da eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za predčasno obravnavanje ustavne pritožbe ni podan.

7.Zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj bi bile storjene z izpodbijano pravnomočno sodbo, namreč niso očitne. Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Po presoji pritožnikovih navedb in vsebine izpodbijanih sodnih odločitev z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikov primer ni takšen.

8.Ker ni izkazana očitnost zatrjevanih kršitev človekovih pravic, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo, ali je izpolnjen drugi pogoj iz drugega odstavka 51. člena ZUstS (nastanek nepopravljivih posledic), saj morata biti za predčasno obravnavo kumulativno izpolnjena oba pogoja.

9.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo po drugem odstavku 51. člena ZUstS, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Pritožnikov pooblaščenec je zahteval tudi povrnitev stroškov za vložitev ustavne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za tako odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pooblaščenec ne navaja.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata: dr. Mirjam Škrk