Jedro

Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 133689/2015 z dne 10. 11. 2015 v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka), zaradi delnega umika tožbe v višini 172,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 15 dni plača znesek v višini 75.177,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 11. 2015 dalje do plačila (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev izvršilnih in pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.904,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 s tem, ko je zavrnilo dokazna predloga z zaslišanjem N. M. in S. S., ne da bi svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Pritožnik je zaslišanje obeh predlagal tudi v zvezi z obstojem oziroma neobstojem vzročne zveze, zato je dejansko stanje ob odsotnosti njunega zaslišanja ostalo nepopolno ugotovljeno. Meni, da bi moralo sodišče, ne glede na kazensko sodbo, pretehtati in obrazložiti obstoj vzročne zveze med domnevnim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Kazenska obsodba še ne pomeni avtomatizma za prisojo odškodnine oškodovancu. Prvostopno sodišče se do obstoja oziroma neobstoja vzročne zveze ni opredelilo, čeprav je toženec njen obstoj izrecno prerekal in glede tega podal konkretne navedbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev postopka. Sodišče je sicer zapisalo, da se pojma protipravnosti in vzročne zveze v pravdnem in kazenskem postopku ne pokrivata, vendar je civilna odgovornost strožja od kazenske, kar utemeljuje sklep, da v predmetni zadevi vzročna zveza obstaja tudi po strožjih merilih civilnega prava. Takšna obrazložitev je neustrezna in se je ne da preizkusiti.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v predmetnem postopku zahteva povrnitev škode, ki jo je iz naslova zavarovanja za škodo, nastalo zaradi tatvine zavarovanih vozil, izplačala oškodovancema na podlagi Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK-2/11), in ki jo je povzročil toženec v sodelovanju z N. M. in S. S. s kaznivim dejanjem, za katerega je bil pravnomočno obsojen. S kazensko sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 27617/2013 z dne 27. 6. 2013 (postala je pravnomočna 20. 8. 2013) je bil namreč toženec spoznan za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem in prvem odstavku 205. člena Kazenskega zakonika2 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 54. členom KZ-1. 6. Glede pritožbenih navedb, da bi se sodišče moralo opredeliti do obstoja vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, pritožbeno sodišče poudarja, da je kazensko sodišče isto dejansko stanje kot v tej pravdni zadevi torej že obravnavalo z vidika kazenskopravne odgovornosti in že ugotovilo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je podana kazenska odgovornost storilca. Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice.3 Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba. V pravdi zaradi plačila odškodnine toženec, ravno zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo, ne more več uspeti z ugovorom, da njegovo ravnanje ni (bilo) v vzročni zvezi z nastankom škode.4 Zato so pritožbene navedbe, ki vztrajajo, da ni bilo vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in nastalo škodo, zmotne in pravilno zavrnjene.5

7. Obstoj civilnopravne odgovornosti, in posebej vzročne zveze, sodba presoja v 11., 12. in 13. točki obrazložitve, zato je pritožbeni očitek, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, neutemeljen.

8. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bil dokaz z zaslišanjem prič predlagan v zvezi z okoliščinami kaznivega dejanja, ki jih, kot že obrazloženo, sodišče zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo ni moglo oziroma ni smelo presojati oziroma ugotoviti drugače kot kazensko sodišče. Toženec je s pričama želel dokazati svoje trditve o tem, v kakšnih okoliščinah je bilo storjeno kaznivo dejanje - da je zgolj izvršil prevoz in ni storil nič protipravnega ter zato njegovo ravnanje ne more biti v vzročni zvezi s škodo, ki naj bi nastala z odtujitvijo vozil, in s kakšnim namenom je dejanje v kazenskem postopku priznal. Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano. Ker je sodišče v obravnavanem civilnem postopku vezano na okoliščine glede obstoja kaznivega dejanja,6 je takšen dokaz upravičeno ocenilo kot nepotreben in ga pravilno zavrnilo, kar povsem določno izhaja iz celotne obrazložitve izpodbijane sodbe oziroma je zadostna obrazložitev na 4. strani izpodbijane sodbe v zvezi z razlogi o vezanosti na kazensko obsodilno sodbo.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju KZ-1. 3 Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, 2005, str. 142. 4 Bo pa lahko toženec, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ta svoj ugovor lahko uveljavljal v morebitni regresni pravdi zoper ostala dva sostorilca. 5 Ob robu pritožbeno sodišče dodaja, da nestrinjanje z razlogi in odločitvijo kazenskega sodišča ni predmet tega postopka in odločitve pravdnega sodišča v zvezi z odgovornostjo toženca ne more omajati. 6 Kazenska obsodilna sodba namreč učinkuje kakor ugotovitev, ki jo mora upoštevati tudi civilni sodnik.