Jedro

O utemeljenosti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, to je pravica do osebne svobode, med kazenskim postopkom ali pred njim lahko odloča le sodnik, ki je nosilec sodne oblasti.

Izrek

Sklep sodišča prve stopnje se potrdi.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom II Ks 30608/2019 dne 23. 7. 2019 zavrnil prošnjo za izročitev zahtevane osebe Republiki Belorusiji z dne 8. 7. 2019. Odločil je še, da stroški v zvezi z izročitvijo, nastali na ozemlju Republike Slovenije, iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter potrebni izdatki tujca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

2. Sodišče prve stopnje je navedeni sklep po uradni dolžnosti poslalo v preizkus sodišču druge stopnje.

3. Višja državna tožilka v mnenju, posredovanem v skladu s prvim odstavkom 527. člena ZKP, v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se prošnja za izročitev zahtevane osebe Republiki Belorusiji zavrne.

4. Po preizkusu razlogov navedenega sklepa v zvezi s podatki kazenskega spisa sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odločitev zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju pravilna. Glede na ugotovljeno okoliščino, da prošnja za izročitev zahtevane osebe ne vsebuje obtožnice, saj je bila doslej zoper I.P., dne 2. 10. 2017, vložena le kazenska ovadba zaradi suma, da je storil očitani mu kaznivi dejanji, za katera se zahteva njegova izročitev.

5. Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je preiskovalna sodnica namreč pred prejemom prošnje za izročitev dne 8.7.2019, preko Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, prejela akt Centralnega okrajnega oddelka preiskovalnega oddelka v Minsku, Republika Belorusija, z dne 2. 10. 2017, ki je priložen prošnji za izročitev in iz katerega izhaja, da gre za kazensko ovadbo, kar potrjuje tudi sama vsebina pisanja. Navedeno pa ni dopustno upoštevati kot veljavno podlago za odločanje o izročitvi, saj prošnja za izročitev tudi ne vsebuje odločbe o priporu ali kakšen drug akt, ki bi bil enak tej odločbi (3. točka tretjega odstavka 523. člena ZKP), in ki bi ga izdalo sodišče. Navedeno pa v obravnavani zadevi ni primer, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Oseba, ki deluje v okviru organov za notranje zadeve ali v okviru državnega tožilstva, ni niti nosilec sodne oblasti, niti ne izpolnjuje temeljnih jamstev popolne neodvisnosti in nepristranskosti, ki so lastne le nosilcem sodne oblasti. O utemeljenosti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, to je pravica do osebne svobode, med kazenskim postopkom ali pred njim lahko odloča le sodnik, ki je nosilec sodne oblasti. Okoliščina, kako se v določeni državi izvaja preiskovalna faza kazenskega postopka, pa ne more omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje iz sklepa.

6. Postopek za izročitev tujca se uvede na prošnjo tuje države za izročitev, kateri mora biti med drugim priložena obtožnica ali sodba ali odločba o priporu ali kakšen drug akt, ki je enak tej odločbi. Ker prošnji za izročitev zahtevane osebe niso priloženi ti dokumenti, saj Republika Belorusija kljub temu, da je preiskovalna sodnica predložitev teh dokumentov zahtevala, ni poslala, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o sklepu sodišča prve stopnje odločilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (prvi odstavek 527. člena ZKP).