Jedro

Posamezno dejanje ali opustitev je šteti za umik samo, če je to z zakonom določeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 22.3.2005, s katero je bilo ob reševanju pritožbe P.K. (stranke z interesom), odločeno, da se odpravi sklep Centra za socialno delo (CSD) J. z dne 29.1.2004. Z omenjenim sklepom je bil na podlagi 2. odstavka 136. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ustavljen postopek za izdajo odločbe o izvajanju stikov med otrokom M.K., rojenim 1991 iz Ž. in njegovim očetom P.K. iz L. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je (glede na podatke spisov) P.K. dne 6.4.2000 vložil pri CSD J. zahtevo za izdajo odločbe o stikih med njim in njegovim mladoletnim sinom M. ter dne 15.11.2003 (uradni zaznamek) izjavil, da se stikom ne bo odpovedal, kar ni sporno. Svoje zahteve ni umaknil niti z izrecno izjavo niti ne gre za primer zakonske fikcije umika. Zato je tožena stranka storila prav, ko je ob pravilni razlagi 2. odstavka 136. člena ZUP sklep organa prve stopnje odpravila. Z upoštevanjem 2. odstavka 39. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C, Uradni list RS, št. 16/04), pa se bo postopek nadaljeval pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Kranju, ki bo otrokove koristi presodilo tudi po vsebinski plati.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da naj bi zadevo vsebinsko presojalo Okrožno sodišče v Kranju. Če je že CSD J. zagrešil procesno napako, potem jo je treba odpraviti na način, ki mladoletnemu otroku ne bi povzročal stresnih situacij, kar pa ponovno meritorno obravnavanje celotne zadeve zagotovo ni. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in tožeči stranki prizna povračilo stroškov sodnega postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz listinskega gradiva v obravnavanem primeru izhaja, da je tožnik 6.4.2000 podal zahtevo za določitev stikov med njim in njegovim mladoletnim sinom ter da je organ prve stopnje (CSD) v ponovljenem postopku, po opravljenem razgovoru z mladoletnim otrokom, tožnika pozval, da poda nov predlog za določitev stikov. Iz že omenjenega uradnega zaznamka z dne 15.11.2003 izhaja, da je tožnik izjavil, da se stikom ne bo odpovedal. Zato CSD, tudi po presoji pritožbenega sodišča, v določbi 2. odstavka 136. člena ZUP ni imel podlage za ustavitev postopka. Tožnik (otrokov oče) namreč zahteve za določitev stikov ni umaknil, umika njegove zahteve pa glede na omenjeno zakonsko določbo tudi ni mogoče presumirati. Po omenjeni zakonski določbi je namreč mogoče posamezno dejanje ali opustitev stranke šteti za umik zahteve samo, če je to z zakonom določeno. To pa pomeni, da mora biti učinek take okoliščine določen z zakonom, kar pa v obravnavani zadevi ni tak primer. Kršitev omenjene zakonske določbe je zato vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve organa prve stopnje. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev tožene stranke, s katero je sklep prve stopnje odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, pravilna in zakonita. Glede na vsebino kogentne določbe 2. odstavka 39. člena ZZZDR-C pa je organ prve stopnje zadevo že 21.4.2005 odstopil stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju (dopis CSD J. z dne 17.5.2005).

Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.