Jedro

Tožnik obveznosti naložene z odločbo, ki se izvršuje (št. 0612-0045/2011-9 (13) z dne 25. 5. 2011) ni izpolnil (v celoti). Ob takšni dejanski podlagi je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, s katerim je tožnika prisilil k celotni izpolnitvi njegovih obveznosti po odločbi z dne 25. 5. 2011, z zagroženo novo denarno kaznijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ, Skupna občinska uprava, Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče, je 8. 11. 2013 izdal sklep št. 0612-0045/2011-31(31), s katerim je v 1. točki izreka zavezancu, A.A., izrekel denarno kazen v znesku 400 EUR, ki mu je bila zagrožena s sklepom Medobčinskega inšpektorata št. 0612-0045/2011-27 z dne 7. 8. 2013. Določil je rok plačila (8 dni) in odločil, da v kolikor zavezanec denarne kazni ne bo poravnal v predpisanem roku, jo bo po preteku tega roka, na njegove stroške, prisilno izterjal pristojni organ RS (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločil, da bo, v kolikor zavezanec ne bo izvršil ukrepov iz izreka odločbe št. 0612-0045/2011 z dne 25. 5. 2011, v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, uporabljena izvršba po drugi osebi. Odločil je tudi, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži začete izvršbe in da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil zavezancu 19. 11. 2012 izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Zavezanec je 23. 11. 2012 vložil prošnjo za obročno odplačevanje denarne kazni, dne 14. 12. 2012 pa je poslal obvestilo o delni izpolnitvi obveznosti in predlog za podaljšanje roka zaradi vremenskih razmer. Rok za izpolnitev naloženega je tako potekel 29. 11. 2012. Ob kontrolnem pregledu 7. 5. 2013 je bilo na kraju samem ugotovljeno, da je zavezanec pričel z deli naloženimi v odločbi z dne 25. 5. 2011, ki pa niso omogočala uporabe poti. Ponovno je bil pregled opravljen 17. 6. 2013, kjer je bilo na kraju samem ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec z začetimi deli ni nadaljeval in ni izpolnil obveznosti iz odločbe z dne 25. 5. 2011. Dne 7. 8. 2013 je bil izdan nov sklep št. 0612-0045/2011-27, s katerim je bilo inšpekcijskemu zavezancu naloženo plačilo denarne kazni zaradi neizpolnitve sklepa z dne 19. 11. 2012 in določen nov rok za izpolnitev obveznosti iz odločbe z dne 25. 5. 2011. Ta rok je potekel 5. 9. 2013, zato je bil 10. 9. 2013 opravljen kontrolni ogled, v katerem je bilo ugotovljeno, da se dela niso nadaljevala in da pot še vedno ni v uporabi. Dne 8. 10. 2013 je bil opravljen ponovni kontrolni ogled, kjer je bilo ugotovljeno, da je bilo v tem času pripeljano nekaj gramoza in podrtih nekaj dreves, na sami poti pa niso bila izvedena nobena dela, ki bi kazala na urejanje poti v skladu z odločbo z dne 25. 5. 2011. Ker zavezanec ni izvršil naložene obveznosti v roku, za kar mu je bila v sklepu z dne 7. 8. 2013 zagrožena denarna kazen, je bilo treba na temelju 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ponovno uporabiti prisilno sredstvo denarne kazni.

3. Drugostopenjski organ, Župan Občine Slovenske Konjice, je pritožbo zavezanca zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. Zavrnil je tudi predlog za ugotovitev ničnosti odločbe in odločil, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

4. Tožnik odločitvi obeh organov oporeka. Navaja, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin parc. št. 585/1, 585/2 ter 585/3, vse k.o. … in da nepremičnini 585/1 in 585/2 mejita na nepremičnini parc. št. 1190/0 in 1191/1, obe k.o. ..., ki predstavljata javno dobro. Pojasnjuje, da je odpravil nepravilnosti zaradi poseganja na javno dobro ter vzpostavil mejno stanje na podlagi uradnih evidenc, kolikor je to mogoče. Mejnega stanja z ureditvijo javne poti z gramozom, v širini parcelnih mej, da bo omogočal prevoz z motornimi vozili ni mogel vzpostaviti, ker pot v naravi ne obstaja in ni nikoli obstajala, zato bi bil takšen poseg nezakonit. Kljub vsemu je upravni organ izdal izpodbijani sklep in zavrnil tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti. Tožnik navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker izvršitev odločbe z dne 25. 5. 2011 ni mogoča. Za realizacijo te odločbe, v delu, ki se nanaša na vzpostavitev poti, bi tožnik moral pridobiti gradbeno dovoljenje, soglasje Zavoda RS za gozdove in vodno soglasje, vendar zato, ker ni lastnik zemljišč na katerih bi potekala dela, tega ne more pridobiti - gre namreč za zemljišči, ki sta javno dobro. Ne strinja se z odločitvijo drugostopenjskega organa, ki je zavrnil njegov predlog za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 25. 5. 2011, ker obstoji ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti.

5. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi kot nezakonit, oziroma ga razveljavi in da se odločba št. 0612-0045/2011-9(31) z dne 25. 5. 2011 izreče za nično. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem zavrača tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o zavrnitvi predloga za izrek ničnosti. Pojasnjuje, da se odločba lahko izreče za nično le takrat, kadar gre za objektivno nezmožnost izvršitve, ne pa takrat, ko je podana subjektivna nezmožnost izpolnitve. Tožnik je odločbo z dne 25. 5. 2011 delno že izvršil. Neutemeljen je tožbeni zahtevek tudi v delu, ki se nanaša na izpodbijano 1. točko sklepa, saj tožnik v tožbi zoper ta sklep, izdan v izvršilnem postopku, izpodbija pravilnost odločbe, ki se izvršuje. Ker nobeden od tožbenih očitkov ni podan, tožena stranka sodišču predlaga, da zavrne tožbo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi gre za nadaljevanje izvršbe zoper tožnika, ker ni v določenem roku, niti v naknadno določenem roku, niti ne do dneva kontrolnega pregleda, v celoti izpolnil obveznosti, ki mu jih je z odločbo št. 0612-0045/2011-9 (13) z dne 25. 5. 2011, ki predstavlja izvršilni naslov, naložil Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče. 9. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil 19. 7. 2012 izdan sklep o dovolitvi izvršbe, št. 0612-0045/21011-15 (31), s katerim je bil tožniku, po tem, ko je bilo ugotovljeno, da je odločba, ki se izvršuje, št. 0612-0045/2011-9 (13) z dne 25. 5. 2011, postala 20. 6. 2011 izvršljiva, določen naknadni rok za izpolnitev obveznosti in zagroženo, da bo po neuspešnem poteku tega roka kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen. Iz priloženih podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe tožniku vročen 3. 8. 2012, tako, da je bila pošiljka puščena v poštnem predalčniku. Podatki upravnega spisa izkazujejo tudi, da je bila tožniku s sklepom z dne 19. 11. 2012 in z dne 7. 8. 2013, že izrečena denarna kazen v višini 400 EUR.

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik obveznosti naložene z odločbo, ki se izvršuje (št. 0612-0045/2011-9 (13) z dne 25. 5. 2011) ni izpolnil (v celoti). Ta ugotovitev izhaja iz zapisnika kontrolnega inšpekcijskega pregleda z dne 8.10.2013, kar pomeni, da že dovoljena izvršba s prisilitvijo ni bila uspešna. Ob takšni dejanski podlagi pa je prvostopenjski organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, s katerim je tožnika prisilil k celotni izpolnitvi njegovih obveznosti po odločbi z dne 25. 5. 2011, z zagroženo novo denarno kaznijo.

11. Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožbena navedba, da ni mogoče realizirati odločbe z dne 25. 5. 2011, ker bi poseg v javno dobro zahteval izdajo upravnih dovoljenj, ki pa jih tožnik, zato ker ni lastnik zemljišč parc. št. 1190/0 in 1191/1, obe k.o. ..., ki predstavljata javno dobro, ne more pridobiti, je po presoji sodišča neutemeljen. Tožnikova obveznost iz odločbe z dne 25. 5. 2011 se namreč nanaša na odpravo nepravilnosti, ki so nastale zaradi njegovega posega v javno dobro-pot (in v obsegu tega nedovoljenega posega). Iz navedenega razloga, torej obsega odprave nepravilnosti, sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da odločbe ki se izvršuje ni mogoče realizirati in da obstoji ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

13. Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 25. člena ZUS-1).