Jedro

Če javna dražba ni uspešna, je izvršitelj upravičen do 25% polnega plačila za opravljeno storitev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršitelju odmerilo stroške in nagrado za opravljeno delo v višini 106.909,00 SIT, ki naj si jih izvršitelj delno izplača iz založenega predujma v višini 36.500,00 SIT; upniku je naložilo, da na račun izvršitelja nakaže razliko do polnega zneska odmerjenih stroškov v višini 70.409,00 SIT; izvršitelju pa naložilo, da kupnino, doseženo s prodajo dolžničinih premičnin, in sicer 11.000,00 SIT, nakaže na upnikov račun.

Zoper sklep se pravočasno pritožujeta upnik in izvršitelj.

Upnik navaja, da je iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče izvršitelju priznalo skupaj 77.101,45 SIT nagrade in stroškov ter tako razlika, ki jo mora upnik plačati izvršitelju znaša le 40.601,45 SIT. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa ter priznanje stroškov pritožbe.

Izvršitelj pa se zoper sklep pritožuje, ker meni, da je obe razpisani javni dražbi opravil v celoti, uspešno, saj ni kriv, da na prvo dražbo kupci niso pristopili. Zato meni, da je upravičen do nagrade v polnem znesku tudi za javno dražbo dne 2.10.2001 in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu za to opravilo prizna celotna nagrada 550 točk z davkom na dodano vrednost. Pritožbi nista utemeljeni.

Za pritožbi sta sporni plačili dveh postavk, ki jih je sodišče prve stopnje takole odmerilo: za uspešno opravljeni rubež dne 23.3.2001 550 točk, kakor je priglasil izvršitelj in za prvo (neuspešno) javno dražbo 137,5 točk. Glede prvega priznanega zneska, ki mu oporeka upnik, je sodišče prve stopnje res nedosledno zapisalo, kakor da le povzema, katere postavke je priglasil izvršitelj, vendar je treba razumeti obrazložitev celostno, v kontekstu. Sodišču prve stopnje se namreč priglašenih 550 točk za rubež ni zdelo spornih, zato ni izrecno navedlo, da je te stroške priznalo; iz celotne obrazložitve pa izhaja, da jih je, in to pravilno, zato je tudi izrek izpodbijanega sklepa (tako 1. točka o odmeri stroškov izvršitelja, kakor tudi 2. točka, ki upniku nalaga plačilo razlike v višini 70.409,00 SIT), pravilen. Neutemeljeno pa je tudi stališče izvršiteljeve pritožbe. Tar. št. 3-3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (nadalje Tarifa) določa, da se nagrada za organizacijo in izvedbo javne dražbe ovrednoti po ceni storitve, določene v tar. št. 1, to je za izvršilno dejanje rubeža. Ta tarifna številka pa v 3. odst. določa, da če rubež ni uspešen zaradi razlogov na strani upnika ali dolžnika ali ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% polne cene storitve. Ker se tar. št. 3-3 sklicuje na celotno tar. št. 1, to pomeni, da je potrebno analogno uporabiti tudi določbo o zmanjšanem plačilu, če izvršilno dejanje ni uspešno. Javne dražbe, na katero kupci niso pristopili, zato tudi ni bil prodana noben od zarubljenih predmetov, nikakor ni mogoče opredeliti drugače kot neuspešno, posledično pa je torej izvršitelj upravičen do 25% polnega plačila. Javno dražbo je namreč le organiziral, ne pa tudi izvedel, kakor zahteva dikcija tar. št. 3-3 Tarife. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja vsebuje določbe o nalogah izvršitelja v zvezi z javno dražbo v členih 90 do 101. Iz teh določb pa izhaja, da je izvršitelj v primeru, da se javna dražba opravi, dolžan storiti še mnoga dejanja in opravila, ki jih, če kupcev ni, ni potrebno opraviti. Zato je uporaba analogije po 3. odst. tar. št. 1 o zmanjšanem plačilu pravilna in pravična, saj celotna storitev ni bila opravljena. Javna dražba je bila le organizirana, ne pa tudi opravljena.

Ker sta obe pritožbi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi uradoma (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju), je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).