Up-91/04 - 4

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 64/2003 z dne 2. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za priznanje pravice do starostne pokojnine. Po stališču sodišč za priznanje pravice niso izpolnjeni zakonski pogoji iz 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. – ZPIZ92), saj naj bi pritožnik, ki tedaj (še) ni bil slovenski državljan, priznanje pravice lahko uveljavljal le na podlagi pokojninske dobe, dosežene pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji (novelirani 202. člen ZPIZ92, Uradni list RS, št. 7/96) in zato ne tudi na podlagi pred tem dosežene pokojninske dobe pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev. Pritožnik meni, da je razlaga, ki so jo sprejela sodišča, napačna. Glede na to, da oba sistema temeljita na izplačevanju pokojnin iz sredstev, ki se sproti zberejo s prispevki aktivnih zavarovancev, naj bi bilo jasno, da (s strani pritožnika) vplačanega denarja že davno več ni in naj bi bilo zato vseeno, kje se je nahajal kateri od skladov. Glede na stališča Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, po katerih naj bi bil poseg v pravico do pokojnine lahko poseg v zasebno lastnino in glede na stališče slednjega sodišča, da mora pritožnik dokazati, da ima pravico do takšne dajatve, naj bi kasnejše priznanje pravice do pokojnine dokazovalo, da je pritožnik izpolnjeval pogoje za priznanje pravice tudi ob vložitvi prve prošnje.

B.

2.Pritožnik zmotno meni, da Ustavno sodišče lahko presoja pravilnost odločbe, izdane v sodnem postopku. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave zaradi napačne uporabe materialnega prava. Vendar očitek napačne uporabe materialnega prava sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Tega tudi ne izkazuje pavšalno sklicevanje na stališča Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice o priznavanju varstva pravice do zasebne lastnine. Za kršitev pravice bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika te ustavne pravice. Zgolj to, da pritožnik pravno ureditev pogojev za priznanje pravice do pokojnine za čas pred pridobitvijo slovenskega državljanstva razume drugače kot sodišče in da odločitev sodišča ni takšna, s kakršno bi se strinjal, ne zadostuje za utemeljitev ustavne pritožbe.

4.Okoliščina, da je bila pritožniku po pridobitvi državljanstva v pokojninsko dobo všteta tudi doba pri vojaškem nosilcu zavarovanja, ni posledica vplačanih prispevkov v tem zavarovanju, temveč odraz skrbi države za socialno varnost državljanov, zajete v prvem odstavku 202. člena ZPIZ92 in Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/2000 – ZPFOPIZ). Z dnem, ko je pridobil državljanstvo, je bila pritožniku priznana pravica do pokojnine. Izpodbijana sodba se nanaša na čas pred pridobitvijo državljanstva, vendar pa pritožnik s pavšalno navedbo, da je po načelu vzajemnosti prispeval v skupne fonde, da pa se mu "danes, ko je čas, da bi sam prejel starostno pokojnino, ta pravica odreka", kršitve pravice iz 50. člena Ustave ne izkaže.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan