Jedro

Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati glavnico v višini 8.250,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in od dne, kot je razvidno iz izreka sodbe ter tožniku povrniti 313,84 EUR pravdnih stroškov, vse v 15 dneh.

Proti sodbi se toženec pravočasno pritožuje zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da na tožbo ni odgovoril, ker tožbe ni nikoli prejel, niti ne obvestila o poskušani vročitvi. Za postopek je izvedel, ko je prejel zamudno sodbo. Z nevročitvijo tožbe mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker mu tožba ni bila pravilno vročena, niso bile podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe. Pojasnjuje še, da iz neznanega razloga ne dobiva vse pošte, ki je nanj naslovljena, podobna situacija mu je nastala v postopku, ki se vodi pred istim sodiščem pod opr. št. N 20/2007. Predlaga vpogled v ta spis. Pošto vsakodnevno pobira njegova mati in če bi bilo obvestilo resnično puščeno v nabiralniku, bi pritožnik nedvomno ustrezno reagiral. Glede tožbe pa pojasnjuje, da je tožnik sam kršil najemno pogodbo, ko mu ni zagotovil vseh pogojev, določenih v najemni pogodbi.

Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Tožba je bila tožencu vročena v skladu z določbami 142. in 141. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP veljavnimi v času vročitve.

Iz podatkov spisa izhaja, da je vročevalec dne 4.7.2008 tožbo poizkušal vročiti tožencu osebno (vročilnica pri l. št. 3), ker pa ga ni našel tam, kjer naj bi se mu vročilo, mu je pustil pisno sporočilo, naj bo dne 5.7.2008 med 8.00 in 10.00 uro na naslovu (3. odstavek 142. člena ZPP). Ker vročevalec tudi 5.7.2008 toženca ni našel v stanovanju, mu je pustil sporočilo, v katerem je navedel, da lahko pisanje prevzame v roku 15 dni od 6.7.2008 dalje na pošti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo puščeno obvestilo (1. odstavek 141. člena ZPP). Vročilnica oziroma povratnica ima vse elemente javne listine (1. odstavek 224. člena ZPP), zato dokazuje resničnost tistega, kar je tam potrjeno. Glede na določbo 3. oziroma sedaj 4. odstavka 224. člena ZPP pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Trditvena in dokazna podlaga pritožbe pa ni takšna, da bi lahko vzbudila sum v pravilnost nadomestne vročitve. Vročanje v zadevi N 20/2007 na pravilnost vročanja v tej zadevi ne more vplivati. Navedbi, da "tožena stranka očitno iz neznanega razloga ne dobiva vse pošte" in da bi toženec, kolikor bi bilo obvestilo oziroma tožba res puščena v poštnem nabiralniku, ustrezno reagiral, saj pošto vsakodnevno pobira njegova mati, pa sta tako pavšalni, da v zvezi z njima sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati predlaganih (tudi sicer neustreznih) dokazov. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana, niti ni prišlo do kršitve načela kontradiktornosti. Glede na vse povedano ni mogoče govoriti o tem, da tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP), so neupoštevne tudi pritožbene navedbe v zvezi z nespoštovanjem pogodbenih obveznosti (tudi) s strani tožnika.

Izpodbijana sodba je bila torej izdana v skladu s pogoji iz 318. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Ker s pritožbo ni uspel, toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi sodišča prve stopnje ni v ničemer pripomogel, ne gre za potrebne pravdne stroške, zato jih tudi tožnik nosi sam (1. odstavek 155. člena ZPP).