Jedro

Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati tako, da je mogoče uveljaviti pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v primeru, ko je dolžnik pogodbeno obveznost z zamudo izpolnil ali ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.

Na podlagi trditev, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbe, je tožba na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude nesklepčna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 2109/2016 z dne 13. 1. 2016 razveljavilo v prvem in tretjem odstavku in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 3.807,86 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila in navedla, da jo izpodbija v celoti. Uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena, ter predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zavrnilo po obeh uveljavljanih pravnih podlagah in sicer tako na podlagi dogovora o pogodbeni kazni, kot na podlagi pravice do povračila škode. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki 11. 6. 2013 sklenili predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe (A2, v nadaljevanju predpogodba), naslednji dan pa še aneks 1 k predpogodbi (A3). Tožena stranka se je zavezala, da bo do 31. 3. 2015 pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nepremičnine na svojem zemljišču, da bo do 30. 11. 2015 dokončala gradnjo nepremičnine ter za zgrajeno nepremičnino pridobila pravnomočno uporabno dovoljenje. Pogodbeni stranki sta se s predpogodbo dogovorili, da bosta najkasneje do 1. 12. 2015 sklenili kupoprodajno pogodbo in sicer se je tožena stranka kot prodajalka bodočemu kupcu zavezala nepreklicno in ekskluzivno prodati zgrajeno nepremičnino za dogovorjeno ceno. Iz razlogov sodbe izhaja, da tožena stranka ni nikoli pridobila gradbenega dovoljenja ter da ni zgradila objekta na svoji nepremičnini. Navedena dejstva med pravdnima strankama niso sporna.

Pogodbena kazen

6. Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek in mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (prvi odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo (drugi odstavek 247. člena OZ). Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti (tretji odstavek 247. člena OZ).

7. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki dogovorili pogodbeno kazen za primer, če tožena stranka zamudi z izpolnitvijo. Ker pa tožena stranka sploh ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni za zamudo z izpolnitvijo zavrnilo. S tem je v celoti sledilo stališčem tožene stranke, ki se je tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene stranke upirala. Ugovarjala je tudi, da ji tožeča stranka ni dala nobenega dodatnega roka za izpolnitev ter da tudi izjave, da bo uveljavljala za zamudo pogodbeno kazen, ni izjavila takoj, pač pa šele ko je dosegla maksimum, po 62. dnevih zamude. Sodišče prve stopnje je temu sledilo.

8. V primeru, če je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen (četrti odstavek 251. člena OZ). Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati tako, da je mogoče uveljaviti pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v primeru, ko je dolžnik pogodbeno obveznost z zamudo izpolnil ali ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek1. Tožeča stranka ne zahteva, da naj tožena stranka pridobi gradbeno dovoljenje in zgradi stavbo. Na podlagi trditev, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbe, pa je tožba na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude nesklepčna, torej materialnopravno ni utemeljena. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

Pravica do povračila škode

9. Tožeča stranka je za primer, če bi sodišče prve stopnje zaključilo, da do pogodbene kazni ni upravičena, s pripravljalno vlogo z dne 20. 6. 2017 zahtevala, da ji sodišče prisodi odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi kršitve predpogodbe. Trdila je, da je s sklenitvijo predpogodbe zasledovala interes 1. 12. 2015 skleniti glavno prodajno pogodbo, na podlagi katere bi postala lastnica v celoti dokončanega trgovskega objekta, za katerega bi bilo izdano pravnomočno uporabno dovoljenje. Ker je tožena stranka prekršila dane zaveze tožeči stranki v predpogodbi (ni pridobila pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ni dokončala gradnje), je tožeča stranka zahtevala plačilo izgubljenega dobička.

10. Upnik je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan pošteno izpolniti v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala (drugi odstavek 239. člena OZ). Upnik ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana (prvi odstavek 243. člena OZ).

11. V konkretnem primeru je tožeča stranka zahtevala odškodnino za izgubljeni dobiček kot pozitivni pogodbeni interes, ki ga je imela za poslovanje v poslovni enoti V. v L., v kateri bi lahko v letu 2017 dosegla najmanj enak dobiček kot je za leto 2017 planiran v poslovnih enotah v K. in L. Sodišče prve stopnje je smiselno ocenilo, da bi bila vzročna zveza med zatrjevanim izgubljenim dobičkom in protipravnim ravnanjem tožene stranke podana, če bi tožena stranka zgradila trgovski objekt, ne bi ga pa prodala tožeči stranki, zaradi česar bi morala ta vložiti tožbo na sklenitev kupoprodajne pogodbe (peti odstavek 33. člena OZ). Ker pa tožena stranka sploh ni pristopila h gradnji, je zaključilo, da je tožeča stranka s svojo pasivnostjo prekinila vzročno zvezo med kršitvijo zavez, ki jih je prevzela tožena stranka s predpogodbo in vtoževanim izgubljenim dobičkom tožeče stranke.

12. Tožeča stranka se s stališčem o pretrganju vzročne zveze, ki izvira iz dejstva, da tožeča stranka toženi stranki ni postavila novega roka za izpolnitev, ne strinja. V pritožbi je izpostavila, da je tožena stranka s tem, ko ni pravočasno pridobila pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kršila samostojno, s predpogodbo jasno definirano obveznost, posledica katere je, da tožeča stranka ni mogla kupiti s predpogodbo dogovorjenega objekta, v njem ni mogla poslovati ter s tem ustvarjati dobička. Pritožbeno sodišče ni sledilo stališču pritožnice. Če je bilo 31. 3. 2015 jasno, da tožena stranka objekta ne bo zgradila, to pomeni da tožeča stranka ni mogla računati na takšen tek stvari, po katerem bi lahko objekt tudi kupila.

13. Ker je tožena stranka s tem, da niti ni zahtevala izdaje gradbenega dovoljenja, prekršila svojo pogodbeno zavezo, pa je tudi za presojo obsega odškodnine relevantno, ali je tožena stranka s potekom roka za pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja (31. 3. 2015) v okoliščinah konkretnega primera lahko pričakovala nastanek škode, ki jo sedaj vtožuje od nje tožeča stranka (prvi odstavek 243. člena OZ). Tožena stranka je v obrambo trditvam tožeče stranke o pravici do plačila za izgubljeni dobiček trdila, da se določila v pogodbi med pogodbenima strankama niso v ničemer nanašala na obratovanje kasnejše poslovne enote ter da tožena stranka ne bi imela nobenega vpliva ne na ustvarjanje dobička ne izgube PE. Trdila je tudi, da tožeča stranka v projekt ni vložila ničesar. Tem dejstvom tožeča stranka ni nasprotovala, zato se štejejo za priznana. Tožeča stranka prav tako tudi ni prerekala trditev tožene stranke v zvezi z neizkazano prognozo o ustvarjanju dobička, da mora lastnik trgovine najprej investirati - vložiti finančna sredstva v objekt in opremo, zaposliti delavce in priskrbeti ustrezna obratna sredstva - zaloge, nato pa šele lahko začne poslovati. Trdila je, da tožeča stranka v primeru, ki je predmet tega postopka, ni imela še nobenih stroškov za začetek poslovanja trgovine ter da zato za škodo zaradi izgubljenega dobička pri poslovanju tožena stranka ne odgovarja. Ugovarjala je tudi, da so trditve o višini izgubljenega dobička nesklepčne, na katere pa je tožeča stranka le odgovorila, da izpostavlja sodno prakso, da se v primeru, ko se je tožeča stranka pred škodnim dogodkom že ukvarjala z enako dejavnostjo, lahko obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju, na katero se je sklicevala tudi tožeča stranka pri planiranem dobičku poslovalnice.

14. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je presoja sodišča prve stopnje pravilna. Pravica tožeče stranke, da zahteva sklenitev prodajne pogodbe, je prenehala. Ne le zato, ker je potekel rok iz petega odstavka 33. člena OZ, pač pa tudi zato, ker tožena stranka na svojem zemljišču ni ničesar zgradila. Pritožnica ima sicer prav, da je v takem primeru zahtevek za sklenitev pogodbe o nakupu zgrajene nepremičnine obsojen na neuspeh. V konkretnem primeru pa sodba ne temelji le na ugotovitvi, da je prenehala pravica tožeče stranke zahtevati od tožene stranke sklenitev kupoprodajne pogodbe, pač pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da tožeča stranka po izteku roka za pridobitev gradbenega dovoljenja, toženi stranki ni določila novega skrajnega roka za pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Iz navedene neizpodbijane ugotovitve o opustitvi tožeče stranke, da toženi stranki določi nov rok za izpolnitev obveznosti, pa je mogoče pritrditi toženi stranki, da je imela utemeljen razlog za sklepanje, da je tudi tožena stranka od zastavljenega projekta odstopila ter da je bil njen interes le dobiti pogodbeno kazen, čemur je prilagodila svoja dejanja (torej da ni podala izjave, da od pogodbe odstopa).

15. Izgubljeni dobiček, ki ga vtožuje (podredno, če ne uspe uveljaviti pogodbene kazni) kot pozitivni pogodbeni interes za poslovanje v bodočem objektu, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni več v vzročni zvezi z gradbenim dovoljenjem. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožeča stranka z opustitvijo, kot je opisano zgoraj, prekinila vzročno zvezo med očitanim dejanjem toženi stranki in izgubljenim dobičkom (ki naj bi ga tožeča stranka ustvarila v poslovni enoti, ki bi delovala v objektu, ki bi ga pred tem kupila tožeča stranka od tožene stranke, če bi ga le ta zgradila v skladu z dogovorom v predpogodbi). Sicer pa tožeča stranka niti ni trdila, da bi ji nastali kakšni stroški v zvezi z eventualnim pridobivanjem finančnih sredstev za nakup nepremičnine, ali z nakupom zalog, zaposlitvijo delavcev ipd., kar vse bi bilo potrebno izvesti pred začetkom poslovanja. Prav tako tudi druge vrste škode v tem postopku ni uveljavljala. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je tožbeni zahtevek za plačilo izgubljenega dobička zavrnilo.

16. S tem se izkaže, da pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožeča stranka, niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in na določbi 155. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov. Ni pa ji pritožbeno sodišče naložilo, da povrne toženi stranki njene stroške, ker je ocenilo, da je tožena stranka v odgovoru na pritožbo, za sestavo katerega zahteva povrnitev stroškov, ponovila trditve, ki jih je podala že v vlogah do izdaje sodbe in za sestavo katerih ji je sodišče prve stopnje že priznalo stroške za tri pripravljalne vloge.

1 Sodba in sklep III Ips 137/2015.