Jedro

Tožeča stranka ni zmogla dokaznega bremena glede trditve o pravočasni pritožbi zoper odločbo z dne 3. 1. 2020. Sodišče je v 7. točki obrazložitve sodbe sistematično pojasnilo, da podpisana povratnica v upravnem spisu potrjuje, da je bila odločba tožene stranke z dne 3. 1. 2020 tožniku vročena 6. 1. 2020, česar tožnik v sodnem postopku ni prerekal. Kot nepravilno se je izkazalo tudi tožnikovo zatrjevanje, da je zoper odločbo z dne 3. 1. 2020 še v okviru pritožbenega roka, toženi stranki poslal pritožbo po elektronski pošti. Iz predloženega dokumenta s strani tožnika je razvidno, da je tožnik poslal pritožbo na elektronski naslov tretje osebe. Sprejemna štampiljka tožene stranke na tožnikovi pritožbi pa dokazuje, da je tožena stranka pritožbo prejela le po pošti navadno dne 10. 2. 2020. Tega dne je bila, zaradi izteka 15 dnevnega pritožbenega roka, pritožba prepozna. Sodišče je v 7. točki obrazložitve še izpostavilo, da je bil tožnik v pravnem pouku z dne 3. 1. 2020 pravilno poučen tako o načinu, kot o roku za vložitev pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 14. 7. 2020 in sklep tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... OE A. z dne 13. 3. 2020 ter da se zadeva vrne toženi stranki v nadaljnje odločanje.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožeča stranka. Iz pritožbenih navedb je razbrati, da se pritožuje zoper odločitev sodišča v celoti, smiselno izpostavlja razlog nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Opisuje svoje šolanje na B. šoli in nesrečo pri delu. Z odločbo z dne 25. 10. 1999 je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, ker ni bila več zmožna opravljati delo keramika. Skušala se je prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje, vendar je imela zaradi državljanstva težave. V obdobju od 15. 10. 1996 do 15. 10. 1997 je prejemala nadomestilo za brezposelnost. Zahtevala je razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, da bi lahko prejemala invalidsko pokojnino. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da pri njej zdravljenje še ni zaključeno. Z odločbo ZPIZ z dne 15. 10. 2017 ji je bila na novo priznana III. kategorija invalidnosti. Na Zavodu RS za zaposlovanje je prejela nepopolni prijavni obrazec in kot invalid ni mogla dobiti delovnega dovoljenja, ni pa imela zadosti sredstev, da bi ji izdali potrdilo. Na ZPIZ se ni pritožila. Invalid je postala izključno zaradi nezgode na delovnem mestu, kar je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju s sodbo opr. št. Cp 634/2011 z dne 4. 11. 2011. Zahteva, da jo sodišče razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožnik ne navaja ničesar takega kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

5. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da se upoštevajoč, da tožeča stranka zoper odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 1. 2020 ni pravočasno vložila pritožbe, sodišče v predmetnem postopku ne more opredeljevati do vsebinskih trditev tožeče stranke. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče upoštevajoč določbo 63. člena ZDSS-1, lahko postopek vodilo le glede pravilnosti in zakonitosti odločitve tožene stranke o zavrženju tožnikove pritožbe zoper odločbo z dne 3. 1. 2020. 6. Tožeča stranka ni zmogla dokaznega bremena glede trditve o pravočasni pritožbi zoper odločbo z dne 3. 1. 2020. Sodišče je v 7. točki obrazložitve sodbe sistematično pojasnilo, da podpisana povratnica v upravnem spisu potrjuje, da je bila odločba tožene stranke z dne 3. 1. 2020 tožniku vročena 6. 1. 2020, česar tožnik v sodnem postopku ni prerekal. Kot nepravilno se je izkazalo tudi tožnikovo zatrjevanje, da je zoper odločbo z dne 3. 1. 2020 še v okviru pritožbenega roka,1 toženi stranki poslal pritožbo po elektronski pošti. Iz predloženega dokumenta s strani tožnika (priloga A7) je razvidno, da je tožnik poslal pritožbo na elektronski naslov tretje osebe.2 Sprejemna štampiljka tožene stranke na tožnikovi pritožbi pa dokazuje, da je tožena stranka pritožbo prejela le po pošti navadno dne 10. 2. 2020. Tega dne je bila, zaradi izteka 15 dnevnega pritožbenega roka, pritožba prepozna. Sodišče je v 7. točki obrazložitve še izpostavilo, da je bil tožnik v pravnem pouku z dne 3. 1. 2020 pravilno poučen tako o načinu, kot o roku za vložitev pritožbe.

7. Ključno dejstvo je, da prepozno uveljavljanje rednega pravnega sredstva zoper prvostopni posamični upravni akt povzroči, da ta postane dokončen in pravnomočen. Vsa preostala pritožbena izvajanja v povezavi z vsebinsko odločitvijo v odločbi z dne 3. 1. 2020 v predmetni pritožbeni obravnavi ne morejo imeti pravne teže, saj meritorno sojenje ni dopustno. Tovrstna vprašanja bi postala lahko relevantna le, če bi bila odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove pritožbe z dne 10. 2. 2020, nepravilna.

8. Zaradi zgoraj obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

1 20. 1. 2021 2 XX...@gmail.com