Jedro

Eden izmed pogojev za sprejem osebe na varovani oddelek določenega socialno varstvenega zavoda je tudi, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva in sicer Zakon o socialnem varstvu in podzakonski predpisi, ki so sprejeti na podlagi tega zakona. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni ugotavljalo, ali je v tem konkretnem primeru izpolnjen tudi ta pogoj za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika oziroma glede teh odločilnih dejstev izpodbijani sklep ne vsebuje prav nobenih razlogov, čeprav je pritožnik že v svojem mnenju, ki ga je podal na podlagi poziva sodišča opozoril, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje pogojev za sprejem na njegov varovani oddelek. Ker v izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o odločilnih dejstvih, se le-ta sploh ne da preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotna udeleženka R. Z., rojena ..., stalno stan. K. ..., sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda D. d.d., ..., za čas do enega leta, šteto od dneva sprejema na varovani oddelek.

2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje socialno varstveni zavod D. d.d., ... (v nadaljevanju: pritožnik), sklep izpodbija v celoti brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi izpostavlja, da je dne 10. 2. 2020 s strani sodišča prve stopnje prejel zaprosilo glede izpolnjevanja pogojev za sprejem gospe R. Z. na njegovo varovano enoto in da že v odgovoru na to zaprosilo dne 11. 2. 2020 sodišču prve stopnje podal odgovor, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje pogojev za sprejem na njegovo varovano enoto. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje, da se pri nasprotni udeleženki ne ugotavlja kognitivnega upada, pač pa ima znake in simptome blažje duševne manjrazvitosti. Nadalje pa pojasnjuje, da so v skladu s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (v nadaljevanju: Pravilnik o verifikaciji) navedene vrste varovanih oddelkov in sicer: 1. varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju, 2. varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju) in 3. varovani oddelek za osebe, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. Poudarja še, da se lahko v skladu s Pravilnikom o verifikaciji v varovani oddelek sprejme le oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje za sprejem v tak zavod in pri tem izpostavlja, da sta njegovi varovani enoti namenjeni namestitvi oseb z demenco, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor in je za ta namen socialno varstveni zavod tudi pridobil verifikacijo. Za duševno manjrazvitost in vedenjske težave, kjer gre za hudo ogrožanje zdravja in hudo ogrožanje življenja osebe in hudo ogrožanje zdravja in hudo ogrožanje življenja drugih, kot je ugotovljeno za nasprotno udeleženko v tem primeru, pa so po mnenju pritožnika programsko in kadrovsko ustrezni le posebni socialno varstveni zavodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v tem postopku, začetem na predlog Centra za socialno delo ..., Enota ... (v nadaljevanju: predlagatelj), na podlagi podatkov v predlogu predlagatelja in po izvedenem dokaznem postopku predvsem s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke dr. B. A. A. (v nadaljevanju: izvedenka) ter izpovedi nasprotne udeleženke ter podatkov, ki so jih posredovali svojci nasprotne udeleženke S. Z., A. M. in S. Z., zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njen sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve po 74. v zvezi s 75. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Po pridobljenih mnenjih socialno varstvenih zavodov D. d.o.o., T. d.d., Dom starejših... in pritožnika, ki so vsi izpostavili, da nimajo prostih kapacitet, nekateri od njih pa varovanih oddelkov niti nimajo, pa je za sprejem nasprotne udeleženke, ko je izbiralo med D. d.d. ... in pritožnikom, izbralo pritožnika. Ugotovilo je namreč, da sta oba socialno varstvena zavoda enako obremenjena, pritožnik pa je bližje najbližjim osebam nasprotne udeleženke, ki nasprotno udeleženko zelo pogosto obiskujejo, nasprotni udeleženki pa ohranjanje stikov z najbližjimi osebami pomeni veliko.

5. V skladu s 74. členom ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta v varovani oddelek brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če groža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

6. Pritožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je eden izmed pogojev za sprejem osebe na varovani oddelek določenega socialno varstvenega zavoda tudi, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva in sicer Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV) in podzakonski predpisi, ki so sprejeti na podlagi ZSV. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni ugotavljalo, ali je v tem konkretnem primeru izpolnjen tudi ta pogoj za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika oziroma glede teh odločilnih dejstev izpodbijani sklep ne vsebuje prav nobenih razlogov, čeprav je pritožnik že v svojem mnenju, ki ga je podal na podlagi poziva sodišča, dne 11. 2. 2020, opozoril, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje pogojev za sprejem na njegov varovani oddelek. Ker v izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o odločilnih dejstvih, se le-ta sploh ne da preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Opisana bistvena kršitev določb postopka je na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr terjala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbeno sodišče kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP namreč ne more samo odpraviti, ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. V ponovljenem postopku bo tako moralo sodišče prve stopnje obravnavati tudi vprašanje, ali nasprotna udeleženka izpolnjuje pogoje za sprejem na varovani oddelek pritožnika. Pri tem pa bo moralo upoštevati, da je nasprotna udeleženka, kot to pravilno izpostavlja pritožba, oseba s težavami v duševnem zdravju, zato je upravičenka institucionalnega varstva po točki C) 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju Pravilnik o normativih), ki ga izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi, obenem pa je tudi oseba, starejša od 65 let, zato je lahko ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev tudi upravičenka institucionalnega varstva pod točko D) Pravilnika o normativih.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika.

Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.