Jedro

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe, začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti odpovedi teči od vročitve odpovedi delavcu dalje. Izjasnitev delavca o sprejemu nove pogodbe ne vpliva na začetek in tek tega roka. Spor o datumu zaključka delovnega razmerja v primeru, ko je bil delavec ob izteku odpovednega roka zadržan z dela zaradi bolezni, se uvršča med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz 3. odstavka 204. člena ZDR, za katere zakon predvideva možnost neposredne vložitve tožbe na sodišče. Če kršitev 3. odstavka 116. člena ZDR o vplivu zdravstvene zadržanosti z dela na prenehanje delovnega razmerja ni razvidna že iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči z dnem, ko je delavec zvedel za dejansko kršitev.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje glede datuma prenehanja delovnega razmerja in pravic iz delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki od 16.6.2004 dalje razveljavi ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožnica je v tožbi z dne 18.5.2004 predlagala, da sodišče ugotovi, da ji ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi in da ji na podlagi odpovedi z dne 15.12.2003 ni pričel teči odpovedni rok. Hkrati je predlagala, da sodišče toženi stranki naloži, da v skladu z odpovedjo z dne 15.12.2003 tožnici ponudi v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu snažilke. V tožbi z dne 11.8.2004 pa je predlagala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2003, ugotovitev, da na podlagi te odpovedi tožnici delovno razmerje dne 16.6.2004 ni prenehalo in še traja, hkrati pa je uveljavljala vrnitev na delo z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, za čas od 1.1.2002 dalje pa je uveljavljala tudi plačilo prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sodišče prve stopnje je obe tožbi združilo in ju skupaj obravnavalo. Ugodilo je le zahtevku za plačilo prispevkov za čas od 1.1.2002 do 16.6.2004, ko je tožena stranka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2003 in poteka odpovednega roka tožnici delovno razmerje zaključila. Glede ostalih zahtevkov je tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je bila tožba v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2003 in ponudbo nove pogodbe vložena po izteku tridesetdnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), torej prepozno. Glede samega datuma prenehanja delovnega razmerja s 16.6.2004, to je v času, ko je bila tožnica začasno odsotna z dela zaradi bolezni, pa je sodišče ugotovilo, da tožnica pri toženi stranki predhodno ni uveljavljala pravic v smislu prvega odstavka 204. člena ZDR in zato procesna predpostavka za vložitev tožbe iz drugega odstavka tega člena ni bila podana.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in ob soglasju s stališči sodišča prve stopnje potrdilo izpodbijani sklep.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v bistvu ni nasprotovala odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejela dne 16.12.2003. Prav tako je načelno soglašala s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, la da je predlagala, da se vsebina pogodbe ustrezno opredeli. S takšno dodatno opredelitvijo vsebine nove pogodbe je predstavnik tožene stranke načelno soglašal, vendar ji tožena stranka ustrezno popravljene nove pogodbe o zaposlitvi ni več vrnila. V zvezi z izročitvijo popravljane nove pogodbe je tožnica v mesecu aprilu 2004 pri toženi stranki neuspešno uveljavljala varstvo pravic v smislu prvega odstavka 204. člena ZDR, nato pa v mesecu maju 2004 vložila tožbo, ker ji pogodba o zaposlitvi pred vročitvijo nove pogodbe z ustrezno vsebino ni mogla biti zakonito odpovedana. Glede datuma prenehanja delovnega razmerja je bila tožnica šele z vročitvijo delovne knjižice dne 22.7.2004 obveščena, da ji je bilo, ne glede na odsotnost z dela zaradi bolezni, delovno razmerje zaključeno s 16.6.2004 in da je bila 16.7.2004 odjavljena iz zavarovanja. Ker tožnica po tem datumu pri toženi stranki ni bila več v delovnem razmerju, je zmotno stališče sodišča, da bi morala v zvezi z zaključkom delovnega razmerja uveljavljati varstvo pravic v smislu prvega odstavka 204. člena ZDR pri toženi stranki. V zvezi z datumom prenehanja delovnega razmerja ZDR ne zahteva predhodnega uveljavljanja pravic pri delodajalcu. Zato je tožnica s tožbo dne 11.8.2004 glede na odsotnost z dela zaradi bolezni utemeljeno izpodbijala datum prenehanja delovnega razmerja in uveljavljala priznanje pravic vsaj do 16.12.2004. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navajala je, da bi morala tožnica pravočasno izpodbijati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kolikor je štela, da ji sočasno ni bila ponujena v podpis druga ustrezna pogodba o zaposlitvi. Tega pa v zakonitem roku ni storila. Zato je toženka predlagala zavrnitev revizije.

Revizija je delno utemeljena.

Revizijsko sodišče soglaša, da tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR) tridesetdnevni rok za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti odpovedi iz tretjega odstavka 204. člena ZDR začne teči od vročitve odpovedi delavcu dalje. Izjasnitev delavca o sprejemu nove pogodbe ne vpliva na začetek in tek roka za vložitev tožbe.

Glede na povedano je sodišče utemeljeno zavrglo tožničino tožbo, kolikor se je le ta nanašala na odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2003 in takratno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj niti tožba z dne 18.5.2004 in niti tožba z dne 11.8.2004 glede zakonitosti odpovedi ni bila vložena v tridesetdnevnem roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2003 ni vsebovala datuma prenehanja delovnega razmerja, niti ni vsebovala podatkov o odpovednem roku, na podlagi katerih bi bil datum prenehanja delovnega razmerja določljiv. Ob več mesečnem odpovednem roku bo v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi praviloma tudi sicer nemogoče v naprej ugotoviti, ali ob poteku odpovednega roka delavec morebiti ne bo odsoten z dela zaradi bolezni. Takšna odsotnost z dela ima namreč na podlagi tretjega odstavka 116. člena ZDR za posledico, da delavcu tudi s potekom odpovednega roka delovno razmerje ne preneha, temveč mu preneha šele z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Datum prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno šteti za dejanski element odpovedi. Da se veljavnost pogodbe o zaposlitvi podaljša zaradi delavčeve zdravstvene nezmožnosti za delo ob poteku odpovednega roka, bo praviloma znano šele ob izteku odpovednega roka. Prav tako pa bo delavec šele z obvestilom o dejanskem zaključku delovnega razmerja z iztekom odpovednega roka, ne glede na njegovo zdravstveno nezmožnost za delo, obveščen, da mu je kršena pravica do podaljšanja delovnega razmerja do zaključka začasne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov. Glede na to bo šlo za različen (kasnejši) datum začetka teka roka za vložitev tožbe zaradi kršitve pravice iz tretjega odstavka 116. člena ZDR v primerjavi z začetkom teka roka za vložitev tožbe zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Glede na povedano sodišče zaključuje, da se tudi spor o datumu zaključka delovnega razmerja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi zadržanosti delavca z dela zaradi bolezni ob izteku odpovednega roka, uvršča med spore o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, v primeru katerih zakon predvideva možnost neposredne vložitve tožbe na sodišče v roku tridesetih dni. Kolikor kršitev določbe tretjega odstavka 116. člena ZDR o vplivu zdravstvene zadržanosti z dela na prenehanje delovnega razmerja ni razvidna že iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu trideset dnevni rok za vložitev tožbe prične teči z dnem, ko je zvedel za dejansko kršitev. Dejstvo, da praviloma v tem času delavec ne bo več v delovnem razmerju pri delodajalcu, dodatno govori v prid presoji, da ne gre za kršitev pravic iz prvega odstavka 204. člena ZDR, glede uveljavljanja katerih zakon zahteva predhodni postopek pri delodajalcu.

Ker naj bi tožnica šele z vročitvijo zaključene delovne knjižice dne 22.7.2004 zvedela, da ji je tožena stranka zaključila delovno razmerje v nasprotju s tretjim odstavkom 116. člena ZDR in je tožbo glede datuma prenehanja delovnega razmerja vložila 11.8.2004, torej v roku trideset dni od kar je zvedela za to kršitev, je sodišče zmotno štelo, da za vložitev tožbe v tem delu niso bile podane procesne predpostavke.

Na podlagi določb drugega odstavka 380. člena ZPP je zato sodišče reviziji v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, da bo lahko sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku o datumu prenehanja delovnega razmerja tožnice in priznanju pravic iz delovnega razmerja do tega datuma odločilo po vsebini.

Glede na delno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje je sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).