Jedro

Presoja zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva, zato se takšna tožba zavrže. Delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi le v skladu s 135. členu ZDR, če gre za prvo pogodbo o zaposlitvi po uveljavitvi ZDR iz leta 1990.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi št. 290/6 z dne 30.9.1997 (3. točka izreka), razveljavi in se tožba glede tega dela tožbenega zahtevka zavrže. V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika F. G., naj se razveljavita sklep direktorja tožene stranke št. 279/2 (pravilno: 290/2) z dne 26.8.1997 in sklep komisije za delovna razmerja št. 290/5 z dne 26.9.1997 in da je tožena stranka dolžna razporediti tožnika na delovno mesto, ki ustreza pogojem odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota A. št. 28-8...996 z dne 5.8.1997, v 15 dneh pod izvršbo, ter da se ugotovi, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 290/6 z dne 30.9.1997 nezakonit in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da sodišče prve stopnje ni konkretno analiziralo opisa delovnega mesta "invalid na delu v gojenju" in tudi ni preverilo, kakšna opravila se v praksi opravljajo na tem delovnem mestu. Zaradi tega je mnenja, da bi moralo sodišče zaslišati delavce, ki že opravljajo dela na tem delovnem mestu, da bi dobilo pravo sliko o težini in psihofizičnih zahtevah dela.

Pritožba je delno utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je tožena stranka opravičeno razporedila tožnika na drugo delovno mesto. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in izvedenih dokazov, je bil tožnik z odločbo ZPIZ-a z dne 5.8.1997, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila v zvezi s tem priznana pravica do razporeditve oz. zaposlitve na drugo ustrezno delo, to je za gozdno gojitvena dela, vzdrževanje gozdnih prometnic pod pogojem, da ni cel dan fizično obremenjen oz., da lahko opravlja tudi delo šoferja kombija. Na tej podlagi je direktor tožene stranke tožnika razporedil s sklepom z dne 26.8.1997 z delovnega mesta gozdar sekač na delovno mesto "invalid na delu v gojenju" in sicer s 1.9.1997. Delovno mesto, na katerega je bil tožnik razporejen, spada sicer v nižjo zahtevnostno skupino (II. zahtevnostna skupina), kot delovno mesto gozdar sekač (IV. zahtevnostna skupina). Vendar, ker je tožnik nekvalificiran delavec le z osnovnošolsko izobrazbo, kar izhaja iz podatkov delovne knjižice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil tožnik razporejen na drugo delovno mesto ustrezno odločbi ZPIZ-a in da ta razporeditev ustreza tudi stopnji tožnikove strokovne izobrazbe. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo, so zato neutemeljene. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikov zahtevek po razveljavitvi spornih sklepov tožene stranke v zvezi z njegovo razporeditvijo na drugo delovno mesto zavrnilo.

Pač pa je pritožba tožnika delno utemeljena iz razlogov, na katere ob reševanju pritožbe pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90). Tako je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je obravnavalo po vsebini tožbo tudi v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 290/6 z dne 30.9.1997 nezakonit. Za ta del zahtevka tožnik namreč nima sodnega varstva, saj ne gre za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi po 135. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Zaradi tega je treba ugotoviti, da tožnika tudi v primeru, če v zvezi z razporeditvijo na drugo delovno mesto, aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni podpisal, ne zadenejo nobene pravne posledice. Iz navedenih razlogov je bilo treba tožbo v tem delu tožnikovega zahtevka zavreči. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka na ugotovitev, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1997 nezakonit (3. točka izreka), razveljavilo in tožbo v tem delu zahtevka zavrglo. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 166. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).