Jedro

Obnova postopka je z zakonom predvidena le v stvareh, ki so končane z dokončno upravno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1.odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 5.12.2000, s katerim je bil zavržen njen predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočnim sklepom tožene stranke z dne 28.9.1995. Tožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrgla, ker Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) v 249. členu eksplicitno določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), lahko obnovi iz taksativno naštetih obnovitvenih razlogov. Predmetni upravni postopek se je končal s sklepom, zoper katerega pa ni možna obnova postopka.

Upravno sodišče v izpodbijani sodbi navaja, da je obnova postopka mogoča le ob osnovnem pogoju, da je upravni postopek končan z odločbo, ki je v upravnem postopku dokončna. Tega pogoja pa sklep, s katerim je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ne izpolnjuje. Razlogi, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, so razlogi napačne uporabe 68. člena ZUP/86, na podlagi katerega je tožena stranka izdala sklep o zavrženju zahteve za denacionalizacijo, katerega obnovo tožeča stranka zahteva. Navedeni sklep pa je bil že predmet presoje v upravnem sporu. Zato se sodišče, ob presoji sklepa, ki je predmet tega postopka, v njegovo v pravilnost in zakonitost ne spušča. Tožeča stranka vlaga zoper navedeno sodbo pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb ZUP/86. Navaja, da je vložila tožbo zaradi odprave sklepa z dne 28.9.1995 o zavrženju denacionalizacijskega zahtevka in sklepa z dne 5.12.2000 o zavrženju predloga za obnovo postopka. Upravno sodišče je v izpodbijani sodbi pojasnilo le zavrnitev tožbe glede sklepa z dne 5.12.2000, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na sklep z dne 28.9.1995. Obnova postopka po 249. členu ZUP/86 je možna zoper dokončno odločbo, to je odločbo, zoper katero ni rednega pravnega sredstva. Ta pogoj pa izpolnjuje tudi sklep o zavrženju zahteve za denacionalizacijo. Gre za odločbo v obliki sklepa, s katero je bilo odločeno o zahtevi stranke. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne upravnemu sodišču v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. Obnova postopka je kot izredno pravno sredstvo z zakonom predvidena le v stvareh, ki so končane z dokončno upravno odločbo (249. člen ZUP/86). Z izrazom odločba je po določbi 1. odstavka 202. člena ZUP/86 mišljen akt upravnega organa, s katerim ta meritorno odloči o pravici in obveznosti stranke. Procesni sklep, s katerim je bilo v obravnavanem primeru odločeno o zavrženju predloga tožeče stranke za obnovo postopka, pa že po naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi sploh bila mogoča obnova postopka.

Na zakonitost izpodbijane sodbe ne more vplivati pritožbeni ugovor, da bi moralo upravno sodišče tožeči stranki pojasniti tudi zavrnitev njenih ugovorov, ki so se nanašali na sklep o zavrženju njenega denacionalizacijskega zahtevka, št. 464-55/94 z dne 28.9.1995. Presoja zakonitosti citiranega sklepa in presoja utemeljenosti ugovorov, ki so se na navedeni sklep nanašali, je bila namreč predmet drugega upravnega spora (pravnomočna sodba vrhovnega sodišča, št. U 1655/95-4 z dne 3.11.1999, s katero je bila tožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrnjena). Zato na zakonitost sklepa, ki je predmet tega upravnega spora, ugovori, ki se nanašajo na drug pravnomočen sklep, ne morejo imeti nobenega vpliva.

Neutemeljeno pritožbo je vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.

Podlaga za zavrnitev zahtevka tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je 3. odstavek 23. člena ZUS, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta.