Jedro

Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaradi nepravilnega in nepravočasnega grajanja napak tožeča stranka ne more uveljavljati oziroma uspeti z jamčevalnim zahtevkom, kar je bil razlog za zavrnitev zahtevka iz naslova dokončanja in popravila diletacij betona ter razpok in razpadanja brežin, se sodišču prve stopnje do vprašanj, ki jih je v zvezi s temi deli navedel izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ni rabilo opredeljevati, saj niso pravno relevantna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu in odločitvi o stroških postopka, v točki II in III izreka.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.323,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2018 (točka I izreka izpodbijane sodbe), v presežku nad dosojenim zneskom do vtoževanega zneska 83.850,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2018 je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 97 % njenih pravdnih stroškov, tožena pa tožeči stranki 3 % njenih stroškov, ki bodo vsi odmerjeni s posebnim sklepom (točka III izreka).

2.Zoper to sodbo in sicer zoper zavrnilni del in stroškovno odločitev (točka II in III izreka) se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti oziroma podrejeno na njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba graja, da sodišče ni upoštevalo dopolnitve mnenja izvedenca A. A., čeprav je smiselno navajalo, da bi ga naj upoštevalo. Slednji je natančno na strani 13 dopolnitve zapisal, da je vzrok diletacij betona neprimerno vzdrževanje betona, ki se položi in navedel vsa dela, ki jih tožena stranka ni izvedla, na strani 14 pa, da so zapisi nadzornika Tementa o tem, katere napake bi se morale odpraviti in katera dela se niso kvalitetno izvedla dovolj jasno zapisani ter sodišče napačno zaključuje, da je dnevna prisotnost odgovornega vodje nujna za nemoteno izvajanje del in varno delo, saj vodja skrbi za kvalitetno in varno delo skupine. Ni upoštevalo mnenja izvedenca A. A. glede razpok in razpadanja brežin, sicer pa iz gradbenih dnevnikov ni razvidno, da se je beton pravilno vzdrževal in negoval. Glede izvedenca C.C. ni obrazložilo, zakaj slednjemu ni v ničemer pritrdilo in njegove ugotovitve ni povzelo v sodbi in zakaj ni v celoti sledilo njegovim navedbam. Sodišče ni povedalo zakaj in čemu ni upoštevalo izpovedbe priče Č. Č., pri tem pa napačno zaključuje, da je zaradi besednih zvez priča imela osebni interes za uspeh v sporu, kar ni razlog za odrekanje verodostojnosti priče, s čemer je podana bistvena kršitev določb ZPP. Sodišče je glede priče D. D. zapisalo, da se ni izkazal kot zanesljiva priča, je pa njegovo izpovedbo povzelo delno in kar samo zaključilo, da ni opravljal del vezano na zemeljska dela in tlakovanje, takšen zaključek pa naslonilo na izpovedbo druge priče E. E., ki govori nekaj povsem drugega. Izpovedbo priče F. F. ni upoštevalo, češ da jo je potrebno umestiti v kontekst izpovedbe D. D. in E. E., na ta način pa ni dopustno odrekati verodostojnost pričam. F. F. je jasno izpovedal kar je vedel, sodišče njegove izpovedbe ni upoštevalo. Nadalje ni upoštevalo izpovedbe priče G. G., kljub temu, da je opravljal dela na stroju H. H. s.p. Tudi ni upoštevalo stroškov izkopa, dovoza materiala ter odvoza zemlje. Glede tlakovanja potoka čez cesto je zmotno zaključilo, da I. I. tega ni opravilo. Glede nabave geotekstila je prezrlo, da je bilo slednje sestavni del ponudbe. Nadalje ni upoštevalo podpisa J. J., vezanega na odtujitev materiala in izjavo. Napačno je zaključilo o zamudi roka za oddajo tožbe, tožba je bila vložena pravočasno, v njej pa tudi ustrezna trditvena podlaga. V sodbi ni zavzelo stališča glede ponudbe tožene stranke glede del z vibro ploščo in da je v ponudbi bilo govora o mehkem betonu za vgrajevanje brežin, dela sama pa so se izvedla z zemeljsko vlažnim betonom, ki pa tudi ni bil ustrezno vzdrževan, kar ugotavlja izvedenec. Nadalje ni zavzelo stališča glede širine fug, ki so bile v ponudbi določene v maksimalni širini 10 cm, sedaj pa so dolge 20 cm in več. V zvezi z izvedbo tlakovanja potoka čez cesto sodišče govori zgolj o izmeri 20 m in ničesar o višini, tudi ne glede same kvalitete izvedbe (škarpiranje potoka), glede položitve požiralk pa je zgolj zaključilo, da je določena požiralka, ne pa ali je ustrezna in v skladu s ponudbo in sklenjeno pogodbo ter dodatki. Sodišče je brez kakršnihkoli dokazov ugotovilo, da ni bilo zadostne trditvene podlage in zavrnilo zahtevek iz naslova stvarnih napak, glede tlakovanja potoka čez cesto, glede alkatenke in požirke, nadalje škode zaradi del, ki jih je moral opraviti H. H. in glede odškodnine za neopravljena dela, ki so jih morali opraviti drugi (izravnava terena ob tlakovanju z zemljo in gradbiščne deponije). Priglaša stroške.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo v celoti kot neutemeljenim nasprotuje pritožbenim trditvam ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo glavnice 2.323,46 EUR (točka I izreka sodbe), v presežku do vtoževanega zneska 83.850,43 EUR (za 81.526,97 EUR) pa je zahtevek zavrnilo (kar je sedaj pritožbeno sporno). Ugotovilo je, da tožena stranka ni veljavno odstopila od Pogodbe št. 05/2017 z dne 29. 4. 2017 (v nadaljevanju Pogodba) z dodatkom št. 1 z dne 4. 7. 2017 (v nadaljevanju dodatek 1) in dodatkom št. 2 z dne 31. 8. 2017 (dodatek 2), katerih predmet je vodnogospodarska ureditev (v nadaljevanju VGU) in tlakovanje ribnika z izvedbo bazenov in pomola. Posledično je dolžna povrniti tožeči stranki škodo za tlakovanje potoka 2.002,50 EUR. Nadalje ji je dolžna iz naslova unovčene menice, kolikor je bila slednja unovčena nad 10 % zneska začasne situacije, povrniti razliko, to je znesek 320,96 EUR. Sicer je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo, ker zatrjevana škoda, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe ni bila izkazana, medtem ko je iz naslova jamčevalnega zahtevka zaradi stvarnih napak ugotavilo pomanjkljivo trditveno podlago oziroma nepravilno in nepravočasno grajanje stvarnih napak, iz naslova geotekstila, odtujenega materiala, izruvanja mejnika ter iz naslova dela in potnih stroškov zakonitega zastopnika tožeče stranke pa je zahtevek zavrnilo zaradi neizkazanosti nastanka in višine škode.

6.Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona), tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje tožeča stranka in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje, ki zajema vsa, za ta postopek pravno odločilno dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. V izpodbijani sodbi je obširno in argumentirano, z dokazno oceno, navedlo razloge, na katerih temeljijo zaključki, ki jim pritrjuje sodišče druge stopnje in se nanje v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje, zgolj v odgovor pritožbenim navedbam pa navaja naslednje:

7.Pritožba najprej graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dopolnitve mnenja izvedenca A. A. (v nadaljevanju izvedenec) v zvezi z vzrokom diletacij betona (da gre za neprimerno vzdrževanje betona, ki se položi) ter glede razpok in razpadanja brežin (na strani 13 dopolnitve izvedenskega mnenja) ter glede zapisov nadzornika B. B., glede katerih je izvedenec povedal, da iz njih dovolj jasno izhaja katere napake bi se morale odpraviti in katera dela se niso kvalitetno izvedla, napačen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, ko povzema izvedenca, da je dnevna prisotnost odgovornega vodje nujna za nemoteno izvajanje del in varno delo. Kolikor sodišče druge stopnje razbere iz pritožbenih navedb, sklepa, da naj bi se navedena pritožbena graja nanašala na dokončanje in popravilo diletacij okrog ribnika in kitanje diletacij ter popravilo in čiščenje roba ribnika, izravnave dna ribnika ter izmet zemlje na brežino, v zvezi s čimer je šlo za jamčevalni zahtevek iz naslova stvarnih napak, ker naj bi bila ta dela opravljena v nasprotju s pogodbo oziroma v neskladju z njo. Sodišče prve stopnje je v zvezi z navedenim ugotovilo, da tožeča stranka napak iz naslova jamčevalnih zahtevkov ni uveljavljala pravočasno, saj ni izkazala pravilnega in pravočasnega grajanja napak, do česar se je sodišče prve stopnje obrazloženo opredelilo v točkah 57 - 66 obrazložitve izpodbijane sodbe, tem razlogom pa pritožba obrazloženo ne nasprotuje. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaradi nepravilnega in nepravočasnega grajanja napak tožeča stranka ne more uveljavljati oziroma uspeti z jamčevalnim zahtevkom, kar je bil razlog za zavrnitev zahtevka iz naslova dokončanja in popravila diletacij betona ter razpok in razpadanja brežin, se sodišču prve stopnje do vprašanj, ki jih je v zvezi s temi deli navedel izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ni rabilo opredeljevati, saj niso pravno relevantna. Pritožba pa v tej smeri ni utemeljena.

8.Nadaljnja pritožbena graja se (po oceni sodišča druge stopnje) nanaša na škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi tega, ker tožena stranka ni veljavno odstopila od Pogodbe, s čimer je kršila svoje pogodbene obveznosti (kršitev izvira iz njene sfere), zato je tožeči stranki odgovorna za nastanek škode, ki ji je v tej posledici nastala. Sodišče prve stopnje se je do vprašanja nastale škode tožeči stranki zaradi kršitve pogodbene obveznosti tožene stranke opredelilo v točkah 22 do 56 obrazložitve izpodbijane sodbe, pri čemer je obravnavalo posamezna dela po sklopih, in sicer: izravnavo terena ob tlakovanju z zemljo in gradbiščne deponije, popravilo potoka v liniji in dolžini ribnika (škarpiranje), položitev požirke za razsvetljavo okoli ribnika in položitev alkatenke na levi in desni strani, tlakovanje potoka čez cesto v dolžini 20 m ter se opredelilo do delno izvedenih del. Pritožba razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, s katerimi utemeljuje svoje zaključke v zvezi z vprašanjem nastanka škode, s konkretnimi trditvami ne izpodbija, izpodbija zgolj dokazno oceno sodišča prve stopnje glede verodostojnosti izpovedb prič Č. Č., D. D., E. E. ter F. F. in G. G., kar vse je tako posplošeno, da onemogoča pritožbeni preizkus. Ne glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je v zvezi z izpovedbami prič Č. Č., D. D., E. E. in F. F. sodišče prve stopnje dokazno opredelilo ter izpostavilo vprašanje njihove (ne)verodostojnosti. Tako je v točki 25 obrazložitve izpodbijane sodbe dokazno ocenilo izpovedbo priče Č. Č. ter se opredelilo do njegove izpovedbe in dejstva, zakaj mu ne verjame. Pritožba, ki izpostavlja, da sodišče prve stopnje napačno zaključuje, da ima priča zaradi besednih zvez osebni interes za uspeh v sporu, dokazne ocene ne more izpodbiti. Sodišče prve stopnje ima konkretne razloge o tem, da je izpovedba te priče pristranska in prilagojena, ki jih navedena pavšalna pritožbena graja ne more ovreči.

Enako velja tudi za izpovedbe prič D. D., E. E. IN F. F., do izpovedb katerih se je sodišče prve stopnje opredelilo v točkah 29, 30 in 31 obrazložitve izpodbijane sodbe. Zakaj priči D. D. in zakonitemu zastopniku družbe I. I. d.o.o., F. F., ni verjelo, podrobno izhaja iz dokazne ocene njunih izpovedb. Pritožba dokazne ocene sodišča prve stopnje s trditvijo, da je izpovedbo priče D. D. sodišče prve stopnje povzelo le delno, izpovedbo priče F. F. pa nedopustno ni upoštevalo, češ, da tej priči na način, kakor je storilo sodišče prve stopnje, ki je izpovedbo te priče umestilo v kontekst izpovedbe D. D. in E. E., ni moč odreči verodostojnosti, ne more ovreči. Ni res, kar trdi pritožba, sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene verodostojnosti izpovedb prič med drugim ocenjuje skladnost izpovedb vseh zaslišanih prič v povezavi z določenim pravno relevantnim dejstvom (prvi odstavek 213. člena ZPP)1, pri čemer sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči v okviru načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP)2. Te priče so izpovedovale o izvedbi določenih del in sicer glede: izravnave terena ob tlakovanju z zemljo iz gradbiščne deponije, sodišče prve stopnje pa ima glede teh prič in vprašanja njihove verodostojnosti, povsem zadostne razloge, ki jim sodišče druge stopnje v celoti sledi. Opredelitev sodišča prve stopnje do tega, ali je navedenim pričam verjeti ali ne je temeljita in argumentirana z razlogi, ki jih pritožba s svojimi golimi zatrjevanji, ni izpodbila. Pritožbena graja dokazne ocene izpovedb navedenih prič iz navedenih razlogov ni utemeljena.

9.Pritožba graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo priče G. G., ki je opravljal dela na stroju H. H. s.p.. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje do vprašanja popravil potoka v liniji in dolžini ribnika (škarpiranje) opredelilo v točkah 34 in 35 obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je na podlagi z dne 11. 2. 2019 izdanega računa s strani samostojnega podjetnika in njegove specifikacije (dokazna listina A35 in A34 spisa) ter zaslišanja slednjega ugotovilo, da je samostojni podjetnik opravljal določena gradbena dela za tožečo stranko, ki pa glede na opis del, ki ga je podal na zaslišanju, niso zajemala popravila potoka v liniji in dolžini ribnika (škarpiranje), in ker slednje tudi ne izhaja iz navedenega računa, je zaključilo, da so bila ta dela dejansko v celoti izvedena s strani tožene stranke in ne samostojnega podjetnika H. H. s.p. Pritožba dokazne ocene sodišča prve stopnje ne graja, zato zgolj izpostavljanje v ničemer konkretiziranega dejstva, da sodišče ni naklonilo vere oziroma ni upoštevalo priče G. G., ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem popravila potoka v liniji in dolžini ribnika (škarpiranje), v zvezi s čemer naj bi tožeči stranki nastala škoda 8.250,00 EUR.

10.Nadalje pritožba navaja: "tudi glede tlakovanja potoka čez cesto, kar ugotavlja izvedenec A. A., je sodišče zmotno zaključilo, da I. I. tega ni opravil". Sodišče prve stopnje se je v zvezi z vprašanjem škode glede tlakovanja potoka čez cesto v dolžini 20 m opredelilo v točkah 42 do 52 obrazložitve izpodbijane sodbe. Zaključki sodišča prve stopnje temeljijo na celoviti dokazni oceni (v kateri se opredeljuje tako do računov, ki jih je izdalo I. I., kot do izvedenskega mnenja izvedenca A. A.), na podlagi katere je priznalo tožeči stranki iz tega naslova škodo v višini 2.002,50 EUR, v presežku do 12.112,00 EUR pa njen zahtevek zavrnilo. Pritožba v vsebini, v kakršni je postavljena, zaključkov sodišča prve stopnje ne more ovreči.

11.Enako velja za pritožbeno grajo v zvezi z nabavo geotekstila. Pritožba navede le: "Glede nabave geotekstila je sodišče prve stopnje prezrlo, da je slednje bilo celo sestavni del ponudbe". Sodišče prve stopnje se je v zvezi z zahtevkom tožeče stranke iz naslova dobave geotekstila (hidroizolacije) opredelilo v točkah 73 do 77 obrazložitve izpodbijane sodbe, kjer je dokazno ocenilo vse v zvezi s tem izvedene dokaze ter na tej podlagi sprejelo zaključek, da tožeča stranka ni navedla, kakšna količina dobave je bila med pravdnima strankama dogovorjena, niti ni uspela dokazati, da je bil sicer kupljen geotekstil po računih, ki jih je predložila, porabljen za dela na ribniku, vsled česar je v tem delu sodišče prve stopnje zahtevek tožeče stranke zavrnilo (za 1.819,08 EUR). Neobrazložene pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je bila nabava geotekstila sestavni del ponudbe, zaključkov sodišča prve stopnje ne morejo ovreči. Pritožba v tem delu iz navedenih razlogov ni utemeljena.

12.Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, ki so bile v zadevi odločilnega pomena oziroma na tiste, ki so bile dovolj konkretizirane, da so sodišču druge stopnje omogočile pritožbeni preizkus ter posledično na vsa ostala pritožbena izvajanja ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13.V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

1Prvi odstavek 213. člena ZPP določa, da sodišče odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, po prostem preudarku, na podlagi skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter glede na izid celotnega postopka.

28. člen ZPP določa, da sodišče odloča po svojem prepričanju, ki ga oblikuje na podlagi skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter glede na izid celotnega postopka.

14.Tožeča stranka je s pritožbo v celoti propadla, zato sama krije svoje stroške, ki so ji v zvezi z njo nastali (prvi odstavek 154. člena ZPP), medtem, ko tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP), zato je te stroške prav tako dolžna kriti sama. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo

2Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.