P-3/02 - 4

5. 4. 2002

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Kopru, na seji dne 5. aprila 2002

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 719, 361/1 in 361/2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 913 k.o. Ž., je pristojna Upravna enota Koper.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Kopru v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da mu je Upravna enota Koper z dopisom z dne 12. 1. 2000 odstopila zahtevo za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene očetu vlagateljice zahteve za denacionalizacijo, tj. očetu B. B. Vlagateljica zahteve za denacionalizacijo naj bi zahtevek opirala na pravno podlago iz 3. in 4. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Tudi Okrajno sodišče meni, da za odločanje o denacionalizaciji navedenih nepremičnin ni pristojno, ker naj bi prenos lastninske pravice ne bil izvršen na podlagi pravnega posla v smislu 5. člena ZDen, temveč na podlagi odločbe Komasacijske komisije pri Občinskem Ljudskem odboru Koper št. BA-155/1 z dne 5. 5. 1961 in na podlagi sodne odločbe Višjega ljudskega sodišča v Kopru št. Gzz 7/53 z dne 16. 12. 1953.

B.

2.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

3.Za določitev pristojnosti za odločanje o vračilu podržavljenega premoženja je pomembno, na kateri pravni podlagi naj bi bilo premoženje podržavljeno, in ne, kaj naj bi domnevno menila stranka, ki je vložila zahtevo za denacionalizacijo. Upravna enota je namreč v dopisu, s katerim je odstopila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 719, 361/1 in 361/2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 913 k.o. Ž., navedla, da ta del zahteve odstopa, ker naj bi vlagateljica zahteve za denacionalizacijo v dopolnitvah opisala način podržavljenja, in ob tem poudarila 5. člen ZDen. Iz teh vlog, ki se nahajajo v spisu št. N 3/00, je razviden popis historičnega zemljiškoknjižnega stanja, kot ga razume vlagateljica zahteve za denacionalizacijo.

4.Iz zemljiškoknjižnega vložka št. 2179 k.o. Ž. je res razvidno, da sta bili nepremičnini parc. št. 361/1 in 361/2 leta 1963 iz vložka št. 2179 odpisani v nov vložek zaradi kupne pogodbe, vendar te kupne pogodbe v spisu ni. Ti dve nepremičnini sta bili najprej vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 913. Na podlagi odločbe krajevne agrarne komisije Kampel-Salara, št. XII/49-3 z dne 6. 2. 1947, je bila na njih vpisana lastninska pravica na ime B. B., tj. pravnega prednika vlagateljice zahteve za denacionalizacijo. Z odločbo Višjega ljudskega sodišča v Kopru št. Gzz 7/53 z dne 16. 12. 1953, izdano v postopku na zahtevo za varstvo zakonitosti višjega javnega tožilca, je bila prej omenjena odločba krajevne agrarne komisije iz leta 1947 spremenjena tako, da sta bili med drugimi tudi navedeni nepremičnini izvzeti iz nepremičnin, ki so bile dodeljene v last B. B. Tako sta se nepremičnini leta 1954 odpisali iz zemljiškoknjižnega vložka št. 913 k.o. Ž. in pripisali zemljiškoknjižnemu vložku št. 2179 k.o. Ž. V tem zemljiškoknjižnem vložku pa so bile kot lastniki teh nepremičnin spet vpisane osebe, ki so bile lastniki do leta 1947. Po navedenem ni dvoma, da se prej omenjena kupna pogodba iz leta 1963 ni mogla nanašati na B. B., tj. prednika vlagateljice zahteve za denacionalizacijo. Ker torej za prenehanje lastninske pravice B. B. na nepremičninah parc. št. 361/1 in 361/2 ni bila podlaga pravni posel, temveč navedena sodna odločba, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo teh dveh nepremičnin pristojna Upravna enota v Kopru.

5.Iz zemljiškoknjižnega vložka št. 913 k.o. Ž. je razvidno še, da je bil B. B. na podlagi odločbe Krajevne agrarne komisije leta 1947 vpisan tudi kot lastnik nepremičnine parc. št. 719 (kot 2. zemljiškoknjižnega telesa). Leta 1961 pa je bila ta nepremičnina z odločbo Komasacijske komisije pri Občinskem ljudskem odboru Koper št. BA-155/1 z dne 5. 5. 1961 vključena v komasacijski sklad. Iz navedene odločbe Komasacijske komisije in zemljiškoknjižnega vložka št. 27 k.o. Z. je razvidno, da je bila B. B. glede na vloženo nepremičnino dodeljena nova parc. št. 6314, ki se je vpisala v navedeni zemljiškoknjižni vložek. Iz tega vložka je razvidno tudi, dass je bila nepremičnina leta 1967 predmet kupoprodajne pogodbe med B. B. kot prodajalcem in C. C. kot kupovalko. Vendar vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ne uveljavlja vračila nepremičnine s parc. št. 6314, temveč nepremičnino s parc. št. 719. Zato navedena kupoprodajna pogodba, ki se sicer nahaja v spisu, ne more biti relevantna za denacionalizacijo parc. št. 719, tj. za denacionalizacijo nepremičnine, ki je bila vložena v komasacijski sklad. Parc. št. 6314, ki je bila predmet kupoprodajne pogodbe, je bila namreč predniku vlagateljice zahteve za denacionalizacijo iz komasacijskega sklada dodeljena. V identifikacijskem potrdilu Geodetske uprave Republike Slovenije št. 90311-755/1997-1 z dne 7. 5. 1997 pa je navedeno, da stara izmera parc. št. 719 k.o. Ž. sedaj ustreza delu parc. št. 527 k.o. Z. Prenosi lastninske pravice, ki so se zgodili po dodelitvi te nepremičnine iz komasacijskega sklada tretji osebi, pa ne morejo biti relevantni za vprašanje pravne podlage podržavljenja te nepremičnine B. B. Oče vlagateljice zahteve za denacionalizacijo torej lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 719 k.o. Ž. ni izgubil na podlagi pravnega posla, temveč zato, ker je bila ta nepremičnina vključena v komasacijski sklad. Zato je tudi za odločanje o denacionalizaciji nepremičnine parc. št. 719, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 913 k.o. Ž., pristojna Upravna enota Koper.

6.Ustavno sodišče je po navedenem odločilo, da je za odločanje o denacionalizaciji v izreku navedenih nepremičnin pristojna Upravna enota Koper, ker lastninska pravica B. B. na teh nepremičninah ni prenehala na podlagi pravnega posla. O utemeljenosti zahteve za denacionalizacijo teh nepremičnin bo torej odločala Upravna enota Koper. Glede na to, da je Ustavno sodišče pristojnost določilo na podlagi podatkov iz kopij uradnih listin, ki se nahajajo v spisu (zaradi česar bi podatke lahko ugotovila že upravna enota, če bi vpogledala v navedene listine), Ustavno sodišče pojasnjuje, da ta odločitev Ustavnega sodišča ne pomeni, da je Ustavno sodišče ob tem ugotavljalo, ali prehod lastninske pravice na podlagi navedenih odločb Višjega sodišča in Komasacijske komisije pomeni podržavljenje na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena ZDen.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Franc Testen. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić