Jedro

Ker je bilo o podobnih zahtevkih tožečih strank (učiteljev) pred Vrhovnim sodiščem enako odločeno že v večih (tudi vzorčnih) zadevah, niso podani razlogi za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo denarnim zahtevkom tožnic za plačilo razlike plače za čas od 1. 11. 2002 do 31. 10. 2007, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke in stranskega intervenienta sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbene zahtevke kot neutemeljene zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da je sodišče prve stopnje zmotno obravnavalo tožbene zahtevke kot denarno terjatev iz delovnega razmerja, glede katere bi bilo mogoče neposredno sodno varstvo. Ker je bil količnik za obračun plače razviden iz vsakokratnega plačilnega lista, bi morale tožnice predhodno uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki, oziroma zahtevati spremembo količnikov za obračun plače, ki se določajo z odločbo ali pogodbo o zaposlitvi. Količniki za določitev plače tožnicam so bili nedvomno določeni s sklepi pristojnih organov.

3. V zvezi s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje so tožnice vložile predlog za dopustitev revizije. Navajajo, da je sodišče druge stopnje odločilo v nasprotju s stališči, ki jih je zavzelo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 153/2009, to je, da je tovrstne denarne zahtevke tožnic mogoče neposredno uveljavljati pred sodiščem in da je temelj za odločitev o takem zahtevku pravnomočna odločba delodajalca, ne pa že vsakokratni plačilni list. Kolikor pa sodišče predpostavlja, da je bilo tudi o določitvi plač tožnic pri toženi stranki odločeno s pravnomočno odločbo ali sklepom, gre za potvarjanje dejanskega stanja, oziroma gre za nasprotje z vsebino listin in zapisnikov o izvedbi dokazov, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnice navajajo, da bi sodišče moralo dopustiti revizijo, ker gre za pomembno pravno vprašanje, kaj je denarna terjatev, ki se lahko neposredno uveljavlja pred delovnim sodiščem. Odgovor na to vprašanje je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega sodnega varstva in je od njega odvisno, ali so delavci dolžni zahtevati varstvo pravic oziroma odpravo kršitev pri delodajalcu tudi ob prejemu neustreznega plačilnega lista ali obvestila delodajalca.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker je bilo o podobnih zahtevkih tožečih strank (učiteljev in učiteljic) pred Vrhovnim sodiščem enako odločeno že v večih (tudi vzorčnih) zadevah (npr. VIII Ips 173/2009 z dne 25. 5. 2009, VIII Ips 141/2009, VIII Ips 159/2009 in VIII Ips 171/2009, vse z dne 26. 5. 2009), niso podani razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367. a člena ZPP. Zato je sodišče predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.