Jedro

Pritožnik v času izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra (še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A) ni bil več družbenik prvotnega dolžnika, zaradi česar ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper njega.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v delu 2. točke izreka, ki se nanaša na drugega dolžnika (v delu, s katerim se izvršilni postopek nadaljuje zoper njega, kot družbenika in pravnega naslednika dolžnika X. d.o.o.), spremeni tako, da se predlog za nadaljevanje izvršbe zoper B. B. zavrne.

Upnik je dolžan drugemu dolžniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 411,96 EUR v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: v 1. točki izreka: ugotovilo, da je izvršilni postopek zoper dolžnika X. d.o.o. z dnem 29. 05. 2009 prekinjen, v 2. točki izreka: sklenilo, da se izvršilni postopek z dnem 07. 05. 2010 nadaljuje zoper pravna naslednika dolžnika, in sicer zoper družbenika: 1. A. d.o.o. in 2. B. B., v 3. točki izreka: dovolilo razširitev izvršbe z rubežem plače, ki jo drugi dolžnik prejema pri družbi C., d.o.o., v 4. točki izreka: dovolilo razširitev izvršbe z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih ima drugi dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, zlasti pa na transakcijskem računu pri D banki d.d., v 5. točki izreka: dovolilo razširitev izvršbe z rubežem in cenitvijo stvari, ki se nahajajo na naslovu stalnega bivališča prvega in drugega dolžnika oz. kjerkoli drugje, s prodajo stvari in s poplačilom upnika, v 6. točki izreka: dovolilo razširitev izvršbe z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih ima tretji dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, zlasti pa na transakcijskem računu pri E banki d.d., predlog upnika za razširitev izvršbe z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki jih ima tretji dolžnik na transakcijskem računu pri F banki, pa zavrnilo, v 7. točki izreka: upniku priznalo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 268,48 EUR in te stroške naložilo v plačilo dolžniku v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 8-dnevnega roka do plačila.

Zoper ta sklep je drugi dolžnik vložil pravočasno pritožbo in ugovor iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena v zvezi s 56. a členom ZIZ. Navaja, da ni pravni naslednik izbrisane družbe X. d.o.o., saj je svoj delež v tej družbi na podlagi notarskega zapisa pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža z dne 31. 03. 2009 opr. št. SV XXX/09 prenesel na prvega dolžnika. Glede na navedeno v času izbrisa družbe iz sodnega registra ni bil družbenik izbrisane družbe, zaradi česar ne odgovarja za njene obveznosti, saj obveznost v smislu določbe 24. člena ZIZ ni prešla nanj. Ugotovitev sodišča, da sta imela prvi in drugi dolžnik ob prenehanju izbrisane družbe enaka poslovna deleža, ni pravilna. Tudi iz sodnega registra izhaja, da je bil edini družbenik izbrisane pravne osebe prvi dolžnik, ne pa tudi drugi dolžnik. Drugi dolžnik tako ni aktivni družbenik, zaradi česar ne odgovarja za obveznosti izbrisane družbe niti same obveznosti nanj niso prešle. Kot dokaz prilaga notarski zapis SV XXX/09 in izpis iz IPRS ter predlaga svoje zaslišanje. Sodišču predlaga, naj njegovemu ugovoru ugodi in izpodbijani sklep oz. sklep o izvršbi razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da dejstvo, da je drugi dolžnik svoj poslovni delež v izbrisani družbi s pogodbo o brezplačnem prenosu poslovnega deleža z dne 31. 03. 2009 odstopil prvemu dolžniku, nima in ne more imeti za posledico, da drugi dolžnik ne bi bil odgovoren za obveznosti izbrisane družbe. ZFPPIPP v 442. členu določa, da je za obveznosti izbrisane družbe odgovoren tudi družbenik, ki je imel status aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane družbe, pod pogojem, da je obveznost nastala še v času, ko je imel status družbenika. Upnikova terjatev izvira iz pogodbe o finančnem leasingu št. YYY z dne 09. 05. 2007, torej iz obdobja, ko je imel drugi dolžnik še status družbenika v izbrisani družbi. Poleg tega je izbrisana družba prenehala 29. 05. 2009, medtem ko je drugemu dolžniku status družbenika prenehal 31. 03. 2009, torej manj kot dve leti pred prenehanjem izbrisane družbe. Pred prenehanjem statusa družbenika je znašal poslovni delež drugega dolžnika 50% celotnega poslovnega kapitala družbe, poleg tega pa je bil tudi direktor družbe. To pomeni, da so podani pogoji za odgovornost drugega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe v smislu določbe 427. člena ZFPPIPP. Kot dokaz prilaga pogodbo o finančnem leasingu z dne 09. 05. 2007 s planom plačil in splošnimi pogoji ter predlaga vpogled v zgodovinski izpisek iz poslovnega registra za izbrisano družbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj ugovor drugega dolžnika zavrne kot neutemeljen in drugemu dolžniku naloži v plačilo upnikove nadaljnje izvršilne stroške skupaj s pripadki.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep presojalo zgolj v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ).

Pritožnik utemeljeno opozarja, da v času izbrisa družbe X. d.o.o. iz sodnega registra ni bil več družbenik te družbe, zaradi česar ni podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper njega kot pravnega naslednika izbrisane družbe.

Odgovornost aktivnih družbenikov za izpolnitev neplačanih obveznosti družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, je določena v 442. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. list RS, št. 126/2007; v nadaljevanju: ZFPPIPP). Glede na to, da je bila družba X. d.o.o. iz sodnega registra izbrisana 29. 05. 2009, to je še pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A (Ur. list RS, št. 40/2009) (1), ki je začela veljati 13. 06. 2009 (2), se šteje za aktivnega družbenika te izbrisane družbe oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane družbe položaj njenega družbenika in ki je imela v izbrisani družbi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje - v primeru, da je bil družbenik imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25% vseh glasovalnih pravic, se slednje domneva (sedmi in osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). Za odločitev o tem, ali je drugi dolžnik kot aktivni družbenik izbrisane družbe X. d.o.o. pravni naslednik te družbe, je torej najprej bistveno ugotoviti, ali je imel drugi dolžnik ob prenehanju izbrisane družbe (to je glede na določbo 441. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra) sploh položaj njenega družbenika.

Iz izpiska iz sodnega registra, priloženega predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 07. 05. 2010, izhaja, da drugi dolžnik ob izbrisu družbe X. d.o.o. iz sodnega registra (to je 29. 05. 2009) ni imel več položaja družbenika v tej družbi, ker je 31. 03. 2009 iz te družbe izstopil. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno presodilo, da je bil drugi dolžnik družbenik izbrisane družbe ob njenem izbrisu, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi drugega dolžnika ugodilo in odločilo tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP in 2. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje, iz navedenih razlogov, namreč ni imelo pravne podlage za dovolitev nadaljevanja izvršbe (tudi) zoper drugega dolžnika.

Drugi dolžnik je s pritožbo uspel v celoti (dejansko že s tem zmagal v postopku), zato je upravičen do povrnitve vseh priglašenih stroškov, saj so mu bili ti povzročeni neutemeljeno, priglasil pa jih je v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Glede na to, da je upnik v pritožbenem postopku v celoti propadel, je dolžan sam kriti svoje stroške odgovora na pritožbo že iz tega razloga (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Novela ZFPPIPP-A (Ur. list RS, št. 40/2009) je v 29. členu razširila odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, tudi na osebe, ki so imele v izbrisani družbi položaj aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe, čeprav tega položaja ob prenehanju izbrisane družbe nimajo več (1. točka sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP); če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem izbrisane družbe, pa odgovarja le za tiste neplačane obveznosti izbrisane družbe, ki so nastale do tedaj, ko mu je prenehal položaj družbenika (dodan drugi stavek šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP).

(2) Glede na drugi odstavek prehodne določbe 33. člena ZFPPIPP-A se z novelo ZFPPIPP-A spremenjena šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, to je po 13. 06. 2009 (končna določba 36. člena ZFPPIPP-A).