Jedro

Ker je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa umora na kazen osem let in šest mesecev zapora, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo vlogo za pridobitev državljanstva RS ter odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena ZDRS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da ne ugodi tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik zaprosil za državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona, da pa so podani razlogi iz 3. odstavka 40. člena tega zakona za izdajo negativne odločbe. Tožnik je bil namreč s pravomočno sodbo enote Temeljnega sodišča ... z dne 10.7.1992 v zvezi s sodbo Višjega sodišča ... zaradi kaznivega dejanja poskusa umora in kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari obsojen na enotno kazen 8 let in 6 mesecev zapora. Sodba je postala pravnomočna dne 28.10.1992. Sedaj se nahaja na prestajanju navedene zaporne kazni v zaporih ... Zaradi navedenega bi sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red.

Zoper to odločbo je tožnik sprožil upravni spor. Navaja, da ne zanika storjenih kaznivih dejanj, vendar meni, da bi bilo treba upoštevati, da je bil čustveno prizadet in da je ostal brez družine, doma in domovine, čeprav je formalno državljan Republike Hrvaške. Meni, da mu Hrvaška ne bo izdala "domovnice", ker živi v Sloveniji že več kot 10 let in da ga bodo zaradi njegovega nacionalnega porekla proglasili za Srba. Če ne bo pridobil državljanstva Republike Slovenije, za katerega izpolnjuje pogoje, bo bolj kot on sam prizadeta njegova hčerka, ki bo ostala brez očeta. Predlaga, da sodišče njegovo vlogo ponovno prouči in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodaja, da je glede na težo izvršenih kaznivih dejanj ravnala v mejah pooblastila, ki ji ga daje materialni predpis, in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 30/91-I - ZDRS). Po tej določbi se lahko osebi, ki sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije iz 1. odstavka 40. člena navedenega zakona, zavrne vloga za pridobitev državljanstva, če so podani razlogi iz 8. točke 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Navedena zakonska določba daje upravnemu organu pravico, da po ugotovitvi razlogov iz 8. točke 10. člena tega zakona odloča po prostem preudarku. To pravico je tožena stranka v obravnavanem primeru tudi uporabila, ko je ugotovila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije glede na to, da je storil med drugim tudi kaznivo dejanje poskusa umora, predstavljal nevarnost za javni red.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik zaradi kaznivega dejanja poskusa umora in kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari obsojen na enotno kazen 8 let in 6 mesecev zapora. Glede na navedeno sodišče nima podlage za dvom o tem, da je tožena stranka v obravnavanem primeru odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I).