Jedro

Zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji prvostopne odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora z dne 10.12.1992 odpravi.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je Komite za urejanje prostora občine ... z odločbo z dne 25.10.1991 podjetju ... dovolil ureditev poslovnega prostora ... v pritličju hiše ... in sicer naslednja dela: demontaža obstoječih elementov izložb ter izvedba novih na istem mestu; delna obnova dotrajanega ometa; slikopleskarska dela; izdelava cementnega estriha ter finalna obdelava tlaka; obnova vodovodnih inštalacij; izdelava novih stopnic za dostop v medetažo; izdelava nenosilnega parapetnega zidu v obstoječi gradbeni liniji; z obrazložitvijo, da za ta dela po določbi 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor lokacijsko dovoljenje ni potrebno. Zoper to odločbo se je pritožil J.B. iz Ljubljane, Trubarjeva 79, kot eden od etažnih lastnikov in kot zakoniti dedič J.B., kateremu je bil poslovni prostor podržavljen. Med drugim navaja, da je 24.10.1991 vložil zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine vl. št. 368 in vl. št. 7 ter da se na objektu oziroma poslovnem prostoru izvajajo obsežni gradbeni posegi. Dalje navaja, da je 21.01.1991 vložil tudi zahtevo za ustavitev del in da je odločba bila izdana. Meni, da je kršen tudi sklep Izvršnega sveta Skupščine občine ... z dne 28.8.1991 o prepovedi posegov, ki presegajo normalno vzdrževanje nepremičnin, ki so bile nacionalizirane in so v razpolaganju občine.

Urbanistična inšpekcija je z odločbo z dne 22.11.1991 odredila ustavitev adaptacije, dokler si investitor ne pridobi odločbe o dovolitvi priglašenih del. Odločba z dne 25.10.1991 še namreč ni postala pravnomočna.

Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora je z izpodbijano odločbo ugodilo pritožbi J.B. in odločbo Komiteja za urejanje prostora občine ... odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek z obrazložitvijo, da po določbi 88. člena zakona o denacionalizaciji, ki je stopil v veljavo 7.12.1991, od uveljavitve zakona, ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve.

Podjetje ... je 9.2.1993 vložilo tožbo v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker temelji na zakonu, ki v času sprejemanja odločbe organa prve stopnje sploh ni veljal. Znana so številna stališča sodne prakse, da se za prosojo zakonitosti odločb upravnega organa upošteva zakonodaja, ki je veljala v času, ko je bila odločba izdana. V danem primeru zato gre za nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je 17.5.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, navedenih v odločbi in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po pritožbi drugostopni organ izpodbijano prvostopno odločbo preizkusi ali je zakonita in pravilna. Zakonitost in pravilnost prvostopne odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem in pravnem stanju, ki so nastale po izdaji prvostopne odločbe, ne moreje vplivati na njeno zakonitost ob izdaji. Zakon o denacionalizaciji je začel veljati 7.12.1991, torej po izdaji prvostopne odločbe z dne 25.10.1991. Zato glede na prej navedeno načelo zakon o denacionalizaciji ne more imeti vpliva na zakonitost prvostopne odločbe. Tožena stranka na podlagi določb zakona o denacionalizaciji ni mogla odpraviti kot nezakonite prvostopne odločbe. Ker je z izpodbijano odločbo to storila, je ta odločba zaradi tega nezakonita, in jo je sodišče kot tako odpravilo. Tožena stranka bo zato morala ponovno odločati o pritožbi zoper prvostopno odločbo, in vzeti v presojo tudi ostale pritožbene razloge oziroma navedbe, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev prvostopnega organa, zlasti ali se tak poseg v objekt lahko opravi le na podlagi priglasitve del. Določba 88. člena zakona o denacionalizaciji učinkuje tudi v primeru, če je pred njeno uveljavitvijo izdano dovoljenje za graditev. Poleg tega pa lahko denacionalizacijski upravičenec tudi v postopku denacionalizacije predlaga izdajo začasne odredbe, s katero se prepove nadaljnji poseg v objekt, čeprav je za poseg izdano dovoljenje pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji.

Zaradi navedenega je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).