Jedro

Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1392/2013 z dne 23. 7. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1392/2013 z dne 23. 7. 2013, je odločeno, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 17. 7. 2013, A.A. (tožnice v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, št. N 5/2013, v obliki oprostitve plačila vseh stroškov tega postopka in za izbranega odvetnika predlagala odv. B.B. v C. V nadaljevanju navaja določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), ki določa finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP, se v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (dalje ZSVarPre), v povezavi s 152. členom Zakona o uravnoteženju javnih financ (dalje ZUJF), brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Tožena stranka v nadaljevanju navaja upoštevanje primernega stanovanja, glede na število oseb v skupnem gospodinjstvu in vrednost kvadratnega metra tega stanovanja ter ugotavljanje podatkov o vrednosti nepremičnin iz portala Geodetske uprave RS. Iz podatkov izpisa iz zemljiške knjige izhaja, da je prosilka v lastniškem deležu 1/2 (ene polovice) lastnica nepremičnine, parc. št. 1076/2 k.o. ..., ki v naravi predstavlja dvorišče in stanovanjsko stavbo na naslovu ... Glede na podatke s spletnih stani GURS, je neto tlorisna površina stanovanjske stavbe 217,90 m², njena vrednost znaša 128.939,00 EUR. Glede na prosilkin solastniški delež je vrednost 64.469,95 EUR. Ker je navedeni znesek višji od 13.780,00 EUR, prosilka presega premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in zaradi neizpolnitve že tega pogoja ni upravičena do njene dodelitve.

2. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je že večkrat navedla, da ne koristi hiše, niti nobene dobrine na tem naslovu, temveč vse koristi bivši mož. Z razdružitvijo nepremičnine si prizadeva, da dobi svoje. Meni, da je bila dovolj jasna, in da sodišče razume, da je zapustila svoje težko pridobljeno imovino.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnica izpolnjuje finančni pogoj, določen v 13. členu ZBPP, v tistem delu, ki se nanaša na osebne prejemke, ker ne presega povprečnega dohodka na člana družine (lastni dohodek) v višini 523,12 EUR. Sporno pa je izpolnjevanje finančnega pogoja, ki se nanaša na vrednost nepremičnine in ta presega vrednost 13.780,00 EUR, določen v 27. členu ZSVarPre v povezi s 152. členom ZUJF. Ker tožnica po presoji tožene stranke, z vrednostjo solastne (skupne) nepremičnine ta znesek presega, ji tožena stranka ni dodelila brezplačne pravne pomoči. 6. Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek na nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Žalcu, št. N 5/2013, zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko tudi izselila. Kot izhaja iz Zapisnika o naroku z dne 19. 6. 2013, v navedeni nepravdni zadevi, je nesporno, da deleži na skupnem premoženju obeh udeležencev znašajo do 1/2 za vsakega udeleženca. Ker gre za skupno premoženje udeležencev, ki je bilo pridobljeno v zakonski zvezi, vsak zakonec sam ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem s pravnimi posli med živimi in ga tudi ne more odsvojiti ali obremeniti (54. člen Zakona o zakonski zvezi z in družinskih razmerjih). Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko razpolaga. Enako stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče v sodbah, št. III U 140/2011 in III U 139/2011 z dne 8. 7. 2011. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati zgoraj navedeno stališče sodišča in po presoji nadaljnjih pogojev po določbi 24. člena ZBPP (vsebinska presoja razumnosti in uspeha v nepravdni zadevi) odločiti o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (ni pravilna uporaba materialnega prava) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.