Jedro

Zakon v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagatelj ni izpolnil. Pomembnosti zastavljenih vprašanj ni niti zatrjeval, kaj šele natančno in konkretno navedel okoliščin, ki naj bi kazale na njuno pomembnost, niti ni izkazal, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma da naj bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 10.380,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo ter odločilo o pritožbenih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem je predlagal dopustitev revizije glede dveh vprašanj.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; zlasti pa v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Zakon torej v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagatelj ni izpolnil. Pomembnosti zastavljenih vprašanj ni niti zatrjeval, kaj šele natančno in konkretno navedel okoliščin, ki naj bi kazale na njuno pomembnost, niti ni izkazal, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma da naj bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa. 7. Vrhovno sodišče je zato nepopoln predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.