Jedro

Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo tožnik in toženka sklenili dne 21.10.1972 v Ljubljani. Proti sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se tožena stranka zaradi bolezni ni mogla udeležiti obravnave. To je dokazala z bolniškim listom, iz katerega je razvidno, da je stalež trajal do 18.4.2000. Sodišče toženi stranki ni priznalo bolniškega staleža, ki bi ga moralo upoštevati, saj ga je dolžan upoštevat tudi delodajalec in drugi državni organi. S tem, ko je sodišče razsodilo v odsotnosti tožene stranke, ji je onemogočilo izpovedati svoje stališče, posledično ji je bilo kršeno načelo enakosti strank v postopku. Graja še obrazložitev sodbe v delu, ko navaja, da se toženka protivi razvezi iz premoženjskopravnih razlogov. Za tak zaključek v spisu ni nobenega podatka in tudi iz izpovedi tožnika samega tega razloga ni moč najti. Toženka je prepričana, da ji gre pravica izpovedati svoje stališče o razvezi njenega zakona, ki je trajal skoraj 28 let. Pritožba je bila poslana nasprotni stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala. Pritožba ni utemeljena. Z izvedbo obravnave v odsotnosti tožene stranke sodišče prve stopnje ni storilo smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ta kršitev je podana le, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je imelo podlago za odločitev o tem, da se glavna obravnava opravi v odsotnosti tožene stranke v določbi 282. čl. ZPP. Po določbi 1. odst. 115. čl. ZPP sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. O tem, ali se narok preloži, odloči sodišče (301. čl. ZPP). Če torej stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se stranka (v obravnavani pravdni zadevi je toženka za sodelovanje v pravdi pooblastila odvetnico) obravnave ne udeleži, mora sama nositi morebitne zanj nastale škodljive posledice. Dejstvo, da je tožena stranka sodišču poslala dokaz o bolezenski zadržanosti toženke, glede na navedeno, ni pravno odločilno. Še posebej v obravnavani zadevi, ko je tožena stranka prošnjo za preložitev glavne obravnave poslala tako pozno, da je ta bila v spis vložena šele po zaključku naroka. Neutemeljen je potemtakem pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženki onemogočilo izpovedati svoje stališče. Če se toženka in njena pooblačenka glavne obravnave nista udeležili kljub temu, da nista prejeli obvestila o preložitv naroka, sta se sami odrekli možnosti na glavni obravnavi izpodbiti navedbe in dokaze nasprotne stranke. Pitožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni bila storjena, storjena pa tudi ni bila katera od drugih v določbi ZPP predvidenih kršitev, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je tudi materialno pravo uporabilo pravilno, ko je (le na podlagi izpovedbe tožnika) ugotovilo, da so izpolnjene predpostavke, predvidene v 65. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih za razvezo zakonske zveze. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta tožnik in toženka različnih značajev, da sta se razšla že pred petimi leti in od takrat živita ločeno in da toženka sedaj živi z novim partnerjem. Ob teh neprerekanih dejstvih in ob upoštevanju izpovedbe tožnika, da sta se s toženko odtujila in da do nje ne čuti več tistega, kar mora mož čutiti do žene, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zakonska zveza izgubila v zakonu predvideno vsebino in je postala nevzdržna. Le-ta navedena dejstva so odločilnega pomena za pravilno uporabo materialnega prava. Okoliščino, da se toženka upira razvezi iz premoženjskih razlogov, je sodišče prve stopnje navedlo ob utemeljitvi odločitve, zaradi katere je sledilo predlogu tožeče stranke in sklenilo, da glavno obravnavo opravi v odsotnosti tožene stranke. Ker ta okoliščina za odločitev o tem ali so izpolnjeni v zakonu predvideni razlogi za razvezo zakonske zveze, ni odločilnega pomena, pritožbenemu sodišču ni potrebno odgovarjati na navedbo pritožbe, da podatki spisa takšne navedbe ne potrjujejo. (1. odst. 360. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zatem, ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP) pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.