Jedro

Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26. 11. 2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov. Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27. 11. 2019 dalje; dejansko od 26. 11. 2019 od 14.25 dalje) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22. 11. 2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo predlog za izločitev dokazov, in sicer zapisnika o izrednem tehničnem pregledu vozila Peugeot 206, reg. št. LJ ..., z dne 28.11.2019, ter vseh drugih na tem zapisniku temelječih dokazov.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo zagovornik obdolženega brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi in dokaze iz spisa izloči. 3. Na pritožbo je odgovorila okrožna državna tožilka s Specializiranega državnega tožilstva RS in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa senat drugostopenjskega sodišča ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za izločitev zapisnika o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila z dne 28.11.2019 ter vseh na tej listini temelječih dokazov.

6. V osnovnem spisu se namreč na l. št. 1850 nahaja pridružen spis VIII Kpd 61040/2019, v njem pa na l. št. 5274-5278 odredba preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 27.11.2019 o odreditvi izrednega tehničnega strokovnega pregleda vozila Peugeot 206, reg. št. LJ ..., last SKP PU Ljubljana, ki je bilo uporabljeno v okviru prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja po odredbah SDT-Ktpp-z/15/2019, z dne 5.11. in 14.11.2019. Kot zmotna se zato izkaže pritožnikova ugotovitev, da pravna podlaga za takšno preiskovalno dejanje ni bila podana, ker da omenjeno vozilo v odredbi preiskovalnega sodnika pod isto opr. št., vendar z dne 22.11.2019, ni navedeno. Odredba, ki se nanaša na vozilo Peugeot 206, reg. št. LJ ..., predstavlja tudi prilogo odgovora tožilstva na podani predlog za izločitev dokazov v osnovnem spisu na l. št. 2072 do 2073, zato je pritožnikova trditev, da je predmetna listina za obrambo nedosegljiva, najmanj nerazumljiva.

7. Odredba preiskovalnega sodnika z dne 27.11.2019 o odreditvi izrednega tehničnega strokovnega pregleda vozila Peugeot 206, reg. št. LJ ..., last SKP PU Ljubljana, je bila izdana na podlagi predloga tožilstva s priloženo listinsko dokumentacijo (l. št. 5256 do 5273 pridruženega spisa VIII Kpd 61040/2019) in določb 165.a in 166. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), torej v okviru določbe 178. člena istega zakona, po tem, ko je policija na podlagi prvega odstavka člena 164 ZKP v zvezi s prvim odstavkom člena 220 ZKP predmetni avto, ko je bilo dne 26.11.2019 izdano potrdilo o njegovi tehnični brezhibnosti, zasegla. Določba petega odstavka člena 178 ZKP v zvezi z devetim odstavkom istega zakonskega določila predpisuje obveznost preiskovalnega sodnika, da obvesti o preiskovalnem dejanju tudi osumljenca in njegovega zagovornika, razen v primeru, ko bi bilo s preiskovalnim dejanjem nevarno odlašati; enako izjemo od obveznosti obveščanja preiskovalnega sodnika določa tudi prvi odstavek člena 166 ZKP. Kot je razvidno iz predmetne odredbe (l. št. 5278 pridruženega spisa VIII Kpd 61040/2019), je bila vročena SKP PU Ljubljana in SDT.

8. Tako iz same odredbe kot listinske dokumentacije, na podlagi katere je bila izdana, izhaja, da je bil predmetni avto tajnemu delavcu policije zasežen skupaj z zapisnikom o tehničnem pregledu vozila z dne 26.11.2019, ki dokazuje, da je vozilo tehnično brezhibno, ter da je bil izredni tehnični pregled tega vozila, ob prisotnosti predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa in inšpektorja Inšpektorata za infrastrukturo, ki sta zadolžena za nadzor nad tehničnimi pregledi, potreben zaradi zavarovanja dokazov (točka 2 in 3 obrazložitve odredbe; drugi odstavek stran 4 predloga za izdajo odredbe). Pritožnik z navedbo, da je prejel v času pridržanja (od 27.11.2019 dalje; dejansko od 26.11.2019 od 14.25 dalje; l. št. 753 v zvezi z l. št. 121 osnovnega spisa) le odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Kpd z dne 22.11.2019, v ničemer ne obrazloži svoje izhodiščne trditve, da je zapisnik o izrednem tehničnem pregledu predmetnega osebnega vozila skupaj z vsemi podatki in dokazi, ki na njem temeljijo, treba iz spisa izločiti kot nedovoljen dokaz.1

9. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Celo v primeru, da je bilo preiskovalno dejanje pred uvedbo preiskave opravljeno, ne da bi bil o njem obveščen osumljenec oziroma njegov zagovornik, čeprav bi moral biti, izsledki preiskovalnega dejanja ne predstavljajo dokaza, ki bi moral biti izločen kot nedovoljen dokaz; če preiskovalnega dejanja kasneje ni mogoče ponoviti, obdolženi pa ne poda soglasja za branje izsledkov opravljenega preiskovalnega dejanja, bi izvedba tega dokaza na glavni obravnavi lahko predstavljala bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku člena 371 ZKP (mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, stran 383, točka 7). Pritožbeno sodišče dodaja, da pa bi bilo verjetno mogoče kasneje v postopku zaslišati osebe, ki bi vedele kaj povedati o opravljenem preiskovalnem dejanju, in na ta način obdolžencu zagotoviti pravico do obrambe v smislu določbe člena 29 Ustave RS.