Jedro

Res je, da pred podpisom zapisnika s tako vsebino obdolženec ni bil poučen o pravici do molka oz. privilegiju zoper samoobtožbo, vendar kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, policisti pred podpisom zapisnika niso dolžni poučevati o tem, da ni dolžan ničesar priznati, izpovedati zoper sebe in priznati krivde, saj postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ni postopek o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanih delih potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 15. dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je določilo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter prekrška po 2. točki šestega odstavka 46. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo globo v višini 120,00 EUR ter stransko sankcijo 3 kazenske točke, nato pa mu je v skladu s 27. členom Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo – globo v višini 1.320,00 EUR ter stransko sankcijo 21 kazenskih točk za prekrška storjena z motornim vozilom B kategorije. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov postopka o prekršku – sodne takse v višini 212,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik, ki izpodbija le odločitev o odgovornosti za prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP in uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 3. točka 154. člena ZP-1), zatrjuje pa tudi kršitve ustavnih pravic do enakosti in enakopravnosti ter ustavne pravice do poštenega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola ustavi, obdolženemu pa povrne stroške postopka v tem delu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi se je obdolžencu z obdolžilnim predlogom očitalo, da je 13. 5. 2021 ob 12.10 uri vozil lastni osebni avtomobil v naselju ... pod vplivom alkohola, saj je preizkus z elektronskim alkotestom pokazal rezultat 0,73 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance v obdolženčevo korist pomeni, da je v času vožnje motornega vozila v organizmu imel najmanj 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, pri tem pa je tudi za najmanj 13 km/h prekoračil dovoljeno hitrost vožnje v naselju, kjer je hitrost vožnje omejena na 50 km/h, saj je vozil s hitrostjo najmanj 63 km/h. Ker zagovornik izrecno izpodbija le odločitev o odgovornosti za prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve omejuje le na dejstva in okoliščine, ki so pomembna za ta del odločitve.

5. V zvezi s prekrškom vožnje pod vplivom alkohola je obdolženec v zagovoru navajal, da sta tega dne bila skupaj z I.Š., ki je bil navzoč tudi ob ustavitvi kot sopotnik, v Gostišču ..., kjer sta spila vsak eno malo pivo, in sicer tik pred odhodom iz tega gostišča, kar je bilo približno 7 minut pred tem, ko ga je ustavila policijska patrulja, ter da zato koncentracija alkohola v organizmu ni mogla biti taka, kot izhaja iz preizkusa z elektronskim alkotestom.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je zaslišalo obdolženca, priče I.Š., G.S., policistki L.G. in C. P. ter prebralo listine, naštete v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ugotovilo: (-) da je bil obdolženec ustavljen zaradi izmerjene prekoračitve hitrosti vožnje v naselju, (-) da mu je v nadaljevanju bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom znamke Drager tip 6820, številke ARHN-1246, ki je po pravilno opravljenem preizkusu pokazal rezultat 0,73 mg/l, (-) da je pred podpisom zapisnika preizkus alkoholiziranosti z istim alkotestom je opravil tudi obdolženčev sopotnik I.Š. (ki mu je bil preizkus alkoholiziranosti odrejen zaradi preveritve, ali izpolnjuje pogoje za vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, da obdolžencu ni bilo potrebno odrediti pridržanja), ki mu je alkotest pokazal rezultat 0,06 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, (-) da je obdolženec s tem bil seznanjen in (-) da kljub tako očitni razliki v rezultatih preizkusov, po izpovedbah policistk, obdolženec rezultatu preizkusa, ki ga je opravil sam, ni ugovarjal oz. se je z njim strinjal in je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpisal. Sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru, da naj bi policistki njegov podpis izsilili in je štelo, da bi v primeru obdolženčevega nestrinjanja z rezultatom, obdolžencu nedvomno odredili strokovni pregled.

7. Res je, da pred podpisom zapisnika s tako vsebino obdolženec ni bil poučen o pravici do molka oz. privilegiju zoper samoobtožbo, vendar kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, policisti pred podpisom zapisnika niso dolžni poučevati o tem, da ni dolžan ničesar priznati, izpovedati zoper sebe in priznati krivde, saj postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ni postopek o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Ta postopek so dolžni poznati vsi vozniki, ki opravijo vozniški izpit, vključno z zavedanjem pravice, da lahko rezultatu preizkusa nasprotujejo, s čimer si zagotovijo pravico do preverjanja rezultata preizkusa z etilometrom ali strokovnim pregledom, ter zavedanjem posledic podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti tj. da se šteje z elektronskim alkotestom ugotovljena koncentracija alkohola v organizmu za veljavno in predstavlja podlago za izrek sankcij. Policisti tako nimajo obveznosti poučevati preizkušance o njihovih pravicah ter posledicah strinjanja oziroma nestrinjanja z elektronskim alkotestom in podpisom zapisnika. Šele če se v postopku preizkusa z elektronskim alkotestom ugotovi, da je preizkušanec pod vplivom alkohola, sledi postopek o prekršku. Razlogovanja sodišča prve stopnje, kot izhajajo iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, tako niso v nasprotju z Ustavo, kot neutemeljeno navaja zagovornik v pritožbi.

8. Prav tako pa ni mogoče šteti, da je storilčeva izjava o strinjanju z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti posledica zmote in prevare, da je alkotest pravilno deloval. Zagovornik sicer pravilno poudarja, da se ima vsakdo pravico zanašati na to, da policija ravna pravilno in uporablja izključno le ustrezno kalibrirane naprave (kot se lahko potrošnik utemeljeno zanaša na to, da prodajalec uporablja ustrezno kalibrirano tehtnico), vendar pri tem zmotno meni, da naj bi v obravnavani zadevi bilo izkazano, da alkotest, ki je bil uporabljen v konkretnem primeru, ni bil ustrezno kalibriran.

9. V zvezi s tem je zagovornik tekom postopka predlagal (poleg drugega) tudi pridobitev pisnega seznama izmerjenih rezultatov uporabe elektronskega alkotesta, s katerim je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti in tehničnih navodil proizvajalca za uporabo naprave Drager tip 6820 ARHN-1246. Te podatke je sodišče prve stopnje zahtevalo od PP ... z dopisom z dne 17. 6. 2021 (list. št. 24). PP ... je sodišču prve stopnje poslala dopis s strokovnim pojasnilom z dne 24. 6. 2021, v katerem je v zvezi z navedenimi dokazili priložilo skenirano stran evidenčne knjižice za alkotest, s katerim je bil v obravnavani zadevi opravljen preizkus alkoholiziranosti, skeniran izpis rezultatov preizkusov s tem elektronskim alkotestom, ki so bili opravljeni 13. 5. 2021 (stran 4 od 6 dopisa) ter Navodila za uporabo alkoskopa Drager tip 6820 z izpisom točke 3.3, ki določa način uporabe tega alkoskopa. Zagovornik je v vlogi z dne 9. 7. 2021 zahteval, naj sodišče od predlagatelja pridobi računalniški izpis rezultatov meritev z napravo za preizkus alkoholiziranosti, celotna tehnična navodila proizvajalca za uporabo tega alkotesta in celotno evidenčno knjižico za konkretno napravo. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 20. 7. 2021 (list. št. 54) od predlagatelja zahtevalo izpis rezultatov opravljenih preizkusov z alkotestom in celoten izpis tehničnih navodil proizvajalca za uporabo tega alkotesta. Predlagatelj je z dopisom z dne 21. 7. 2021 opozoril, da je že v prvem dopisu posredoval izpis opravljenih meritev z uporabljenim alkotestom in tudi celotna navodila proizvajalca alkotesta o tem, kako se izvede preizkus z elektronskim alkotestom. Dodatno pa je posredoval skenirano prvo stran evidenčne knjižice za uporabljeni alkotest. Glede na tako situacijo, je vztrajanje zagovornika pri tem, da se predloži elektronski izpis opravljenih meritev z elektronskim alkotestom in preostale strani navodil za uporabo alkotesta, nepotrebno in sodišče prve stopnje kljub vztrajanju zagovornika v vlogi z dne 28. 7. 2021 ni ponovno zahtevalo teh podatkov od predlagatelja. Čeprav svoje odločitve v obrazložitvi ni izrecno obrazložilo, iz razlogov v obrazložitvi vendarle izhaja, da je štelo pridobitev teh dokazov za nepotrebno1 in s tako presojo pritožbeno sodišče v celoti soglaša. 10. Povsem jasno je namreč, da je predlagatelj kar dvakrat sodišču posredoval izpis opravljenih meritev z alkotestom na dan 13. 5. 2021. Ta sicer res ni bil predložen kot ločen dokument, temveč je zajet kot slika (scan) izpisa v dopisih predlagatelja z dne 24. 6. 2021 in 1. 7. 2021. Ker torej ne gre torej le za prepis podatkov, kot navaja zagovornik v pritožbi, temveč za skeniran izpis, so neutemeljeni očitki o kršitvi načela neposrednosti. Sodišče ni imelo nobenega razloga, da ne bi sledilo podatkom, ki izhajajo iz tega skeniranega izpisa, pri čemer je potrebno poudariti, da ta ne izkazuje zgolj rezultata preizkusa obdolženca, temveč tudi rezultat preizkusa, ki ga je opravil njegov sovoznik, podatki pa se povsem ujemajo z navedbami v opisu dejanskega stanja oz. obdolžilnem predlogu ter ostalimi dokazi v spisu. Pritožbeno nakazovanje, da bi lahko predlagatelj naknadno prilagodil vsebino tega izpisa in ga uskladil z navedbami v obdolžilnem predlogu, je neutemeljeno, saj ni videti nobenega razumnega razloga za tako ravnanje predlagatelja.

11. Tudi pridobivanje ostalih strani navodila za uporabo konkretnega alkotesta je bilo nepotrebno, saj je s tem dokazom zagovornik želel dokazovati, da postopek kalibracije 17. 3. 2021 ni bil izveden pravilno, pri čemer pa zgolj domneva, da navodila za uporabo na straneh 1 do 27 vsebujejo tudi opis kalibracije alkotesta. Pridobitev navodil za uporabo alkotesta je po oceni pritožbenega sodišča neprimeren dokaz za dokazovanje dejstva, ki ga je zagovornik želel dokazati, saj ne gre (zgolj) za pravno, temveč strokovno tehnično vprašanje, o katerem sodišče ne more odločati, saj za to ni strokovno usposobljeno. To se nenazadnje kaže v tem, da zagovornik najprej obširno pojasnjuje, kako niso bila upoštevana tolerančna območja pri kalibraciji alkoskopov, kot izhaja iz dopisa Urada za meroslovje z dne 21. 4. 2005 (priloga A8), nato pa še podaja lastne izračune glede največjih dovoljenih pogreškov in standardnih odmikov merilnih rezultatov.

12. Pri tem je v zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih zagovornik obširno razlaga, da kalibracija ni bila izvedena v skladu z določbami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre (Uradni list RS 81/13, 5/16 – v nadaljevanju Pravilnik), potrebno najprej poudariti, da elektronski alkotest ni merilna naprava, temveč zgolj indikator alkohola v izdihanem zraku, zato se za elektronske alkoteste ne uporabljajo določbe omenjenega pravilnika2. Dopis Urada za meroslovje z dne 21. 4. 2005 (priloga A8), na katerega se zagovornik sklicuje v utemeljitev svojih navedb o tem, kako bi moral predlagatelj pravilno kalibrirati alkoteste, vsebuje le mnenje Urada za meroslovje, da je pri kalibraciji alkoskopov mogoče smiselno uporabljati določbe Pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre (Uradni list RS št. 27/2002), kar pa ne pomeni, da se za kalibracijo elektronskih alkotestov uporablja ta pravilnik (v celoti), kot zmotno razume zagovornik. Ker gre pri etilometrih za merilne naprave in ne zgolj indikatorje, po naravi stvari zanje veljajo strožja merila glede natančnosti in dopustnih odstopanj kot pri elektronskih alkotestih, overitev in kalibracijo teh merilnih naprav pa tudi ne opravlja policija sama, temveč pristojni urad. Nenazadnje so etilometri namenjeni preverjanju rezultata preizkusa z elektronskim alkotestom, v kolikor se preizkušanec ne strinja z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.

13. Sodišče prve stopnje je tako povsem utemeljeno na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil alkotest, s katerim je obdolženec opravil preizkus alkoholiziranosti, ustrezno kalibriran, kar dokazuje fotokopija evidenčne knjižice in pojasnilo GPU, Urada za informatiko in telekomunikacije. Slednja izkazuje, da je bil konkretni alkotest kalibriran 17. 3. 2021 tj. manj kot 6 mesecev pred obravnavanim dogodkom. Za kalibracijo je bila uporabljena raztopina s koncentracijo 0,471 mg/l, alkotest pa je pokazal rezultate 0.47, 0.48, 0.47, 0.48, in 0.48 mg/l (kar v povprečju znaša 0,476 mg/l). Taka odstopanja od pravilne vrednosti koncentracije kalibracijske raztopine, ki znaša 0,01 mg/l (oz. v povprečju za 0,005 mg/l), namreč ne predstavlja take razlike v izmerjenih vrednostih, da bi to bilo bistvenega pomena v predmetni zadevi. Zato je povsem sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da glede ustreznosti kalibracije ni nobenih pomislekov, saj odstopanja v rezultatih meritev niso take narave, da bi kazala na očitno nepravilno delovanje alkotesta ali napako pri kalibraciji. Ob navedenem, ko je predlagatelj z navedenimi dokazi izkazal ustreznost kalibracije elektronskega alkotesta, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče zaradi tega, ker predlagatelj sodišču ni predložil originalnih listin in celotnih navodil šteti, da so dokazana tista dejstva, ki jih je želel obdolženi dokazati s terjanjem predložitve predmetnih listin.

14. Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v to, da je bil elektronski alkotest, s katerim je bil opravljen preizkus prisotnosti alkohola v obdolženčevem organizmu, ustrezno kalibriran in nasprotne pritožbene navedbe ter očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da je bil elektronski alkotest ustrezno kalibriran, zavrača kot neutemeljene. Tako se posledično ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi navedbami, da je uporaba konkretnega alkotesta nezakonita, da so izmerjeni rezultati neveljavni in da zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne more biti verodostojna in veljavna listina, saj gre za sad okuženega drevesa.

15. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se sme vsakdo utemeljeno zanašati na to, da policija ravna pravilno in uporablja izključno le ustrezno kalibrirane naprave ter da podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti velja le v primeru, če so bile izpolnjene predpostavke o pravilnosti domneve o pravilnem ravnanju Policije, pa pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da se je glede na ugotovljeno dejansko stanje obdolženec povsem utemeljeno zanesel na pravilnost kalibracije in da nikakor ni mogel biti v zmoti glede pravilnosti delovanja alkotesta. Nenazadnje je preizkus alkoholiziranosti, ki ga je z istim alkotestom opravil obdolženčev sopotnik I. Š., le nekaj minut kasneje in pred tem, ko je obdolženec podpisal zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, pokazal rezultat 0,06 mg/l. Če bi dejansko obdolženec in njegov sopotnik zaužila isto količino alkohola (eno malo pivo), kot sta trdila v zagovoru oz. izpovedbi, bi bila razlika med rezultatoma preizkusov nedvomno jasno opozorilo, da z alkotestom nekaj ni v redu in bi obdolženec nedvomno že takrat reagiral tako, da se z rezultatom ne bi strinjal, v posledici nestrinjanja pa bi mu bil odrejen strokovni pregled. Ob izpostavljeni veliki razliki med rezultati preizkusov, ki sta ju opravila obdolženec in njegov sopotnik, ni mogoče šteti, da je obdolženec strinjanje z rezultatom preizkusa izrazil in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal zgolj zato, ker se je zanašal na pravilnost delovanja alkotesta.

16. Neutemeljeni so tako tudi pritožbeni očitki, da je sodišče obdolženca prikrajšalo za to, da bi smel in mogel dokazovati, da njegov podpis zapisnika ne more šteti za veljavnega zaradi objektivne zmote glede pravilnosti izmerjenega rezultata, da je bil podpis obdolženega pridobljen s tem, ko je obdolženec bil zapeljan v zmoto s strani policije, da je naprava ustrezno kalibrirana, da daje ustrezne rezultate in da si z nepodpisom lahko povzroči stroške laboratorijske preiskave krvi ter da bo v primeru nestrinjanja odrejeno njegovo pridržanje. Takim navedbam nikakor ni mogoče slediti in ni mogoče verjeti, da je obdolženec izrazil nestrinjanje z rezultatom, saj bi mu v tem primeru nedvomno bil odrejen strokovni pregled. Četudi bi ob tem bil opozorjen na možnost nastanka dodatnih stroškov strokovnega pregleda, bi ob zgoraj izpostavljeni evidentni razliki med rezultati meritev in trdnem prepričanju, da je zaužil le eno malo pivo, bi bilo pričakovati, da se obdolženec z rezultatom ne bo strinjal. 17. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno sledilo prepričljivim in skladnim izpovedbam policistk, da je obdolženec v postopku sodeloval, da ugotovljenemu rezultatu preizkusa ni nasprotoval, oziroma da se je strinjal z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest. Ni pa se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je verjeti obdolžencu, da je podpis podal v nedopustno povzročeni stiski zaradi grožnje policistke, da bo odveden na pridržanje, ki jih zagovornik utemeljuje s podajanjem lastne dokazne ocene izpovedbe priče C. P., ki po mnenju zagovornika ni podala zadovoljivih odgovorov na ključna vprašanja glede dejstva, da ji je obdolženec predočil, da enostavno ni spil toliko, da bi merilna naprava pokazala tak rezultat. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, ni nobenega dvoma, da bi bil obdolžencu v takem primeru odrejen strokovni pregled, saj je to ustaljena praksa in zakonsko predpisana obveznost policista, iz ugotovljenih okoliščin konkretnega primera pa ni videti razumnega razloga, zakaj policistka ne bi tako ravnala. Tako v nasprotju z navedbami zagovornika, ni izkazana niti senca najmanjšega dvoma, da je obdolženec storil očitani prekršek vožnje pod vplivom alkohola.

18. Ob pravilnih ugotovitvah, da so obdolžencu na zakonit način v celoti dokazani vsi objektivni zakonski znaki prekrška vožnje pod vplivom alkohola, je sodišče prve stopnje obdolžencu tudi utemeljeno očitalo, da je pri tem ravnal s krivdno obliko eventualnega naklepa, kar je tudi razumljivo in prepričljivo obrazložilo v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Res je, da predlagatelj krivde v obdolžilnem predlogu ni posebej obrazlagal, vendar to ni potrebno. Iz drugega odstavka 105. člena ZP-1, ki določa vsebino obdolžilnega predloga, izhaja, da mora slednji vsebovati tudi dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve prekrška. Iz teh podatkov sodišče črpa tudi razloge o krivdi, o kateri sodišče sklepa na podlagi vseh ugotovljenih dejstev v postopku o prekršku. S tem, ko je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo, na podlagi katerih v postopku ugotovljenih dejstev je sklepalo o obdolženčevi krivdi, nikakor ni nadomeščalo manjkajoče trditvene podlage ter kršilo načelo nepristranskosti, kot neutemeljeno navaja zagovornik v pritožbi. Do takega ugovora obrambe, ki naj bi bil podan tekom postopka, se sodišče ni bilo dolžno posebej opredeljevati in se je do njega opredelilo s tem, ko je navedlo dejstva, na podlagi katerih je sklepalo o subjektivnem elementu prekrška, s čimer pa v izrek sodbe ni zapisalo ničesar, kar predlagatelj obdolžencu ni očital. 19. Upoštevajoč navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče obdolžencu ni zagotovilo poštenega postopka, da se ni z zadostno jasnostjo opredelilo razlogov, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev, da je sodba neobrazložena in vsebuje pavšalne zaključke, da sodišče ni podalo razumne, izčrpne in prepričljive argumentacije pravnih stališč, da se ni opredelilo do navedb in dokazov ter pravnih naziranj obdolženca, da jih ni obravnavalo oz. konkretno pojasnilo, kako jih je presojalo oz. zakaj konkretno jim ni sledilo. Brez podlage pa je tudi pritožbeno zatrjevan vtis obdolženca, da se sodišče z njegovimi navedbami sploh ni seznanilo, da ni prebralo Pravilnika, da ni prebralo vseh navedb in dokaznih predlogov in da je sprejelo tako očitno napačno odločitev, da predstavlja ustavno nedopustno samovoljo oz. arbitrarnost sodišča. 20. Ob preizkusu obdolžencu določenih in izrečenih sankcij za prekršek vožnje pod vplivom alkohola je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede na obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost in upoštevajoč njegove osebne okoliščine, utemeljeno določilo globo za ta prekršek v najnižjem predpisanem znesku 1.200,00 EUR, pravilno pa mu je tudi določilo stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Nadalje pa mu je ob pravilnem upoštevanju 27. člena ZP-1 izreklo enotno sankcijo – globo v višini 1.320,00 EUR in 21 kazenskih točk (pri čemer je glede prekrška prekoračitve hitrosti vožnje v naselju pravilno upoštevalo 2. člen ZP-1 in glede na to, da je bil po storitvi prekrška 46. člen ZPrCP spremenjen v korist obdolženca, slednjemu določilo globo po spremenjenem predpisu v višini 120,00 EUR namesto 250,00 EUR).

21. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa ni zasledilo kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti.

22. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 255,00 EUR in jo je obdolženec dolžan plačati v 15. dneh od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

1 V skladu z ustaljeno sodno prakso je sodišče razbremenilne dokaze praviloma dolžno izvesti, razen če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ker je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano; ali je brez pomena za zadevo, ker želi z njim storilec dokazovati dejstva, ki niso pravno relevantna za odločitev o zadevi; ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. 2 Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij.