Jedro

Tožeča stranka je v obdobju od izdaje odločbe o dodelitvi BPP do izdaje sodbe v zadevi, v kateri je bila tožeči stranki dodeljena BPP (27. 11. 2014) pridobila premoženje, ki znatno presega znesek 13.780,00 EUR določen v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre v povezavi s petim odstavkom 152. člena ZUJF.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je tožeča stranka neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) po odločbi opr. št. Bpp 630/2010 z dne 10. 11. 2010 (točka I izreka), zato ji je naložila, da je dolžna v roku 15 dni po prejemu izpodbijane odločbe vrniti neupravičeno prejeto bpp v višini 811,30 EUR na transakcijski račun tam navedenega Okrožnega sodišča v Kopru, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila (točka II izreka). Odločila je, da je vračilo neupravičeno prejete bpp prihodek proračuna Republike Slovenije.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je bila tožeči stranki z odločbo opr. št. Bpp 630/2010 dne 10. 11. 2010 odobrena bpp za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku, ki ga je sprožila tožeča stranka. Pravdni postopek opr. št. P 648/10 pred Okrožnim sodiščem v Kopru se je končal s sodbo z dne 27. 11. 2014, ki je postala pravnomočna dne 15. 9. 2015, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in razsodilo, da je dolžna toženima strankama povrniti pravdne stroške. Iz naslova odobrene bpp so bili odvetnici tožeče stranke s sklepom opr. št. Bpp 630/2010 z dne 29. 7. 2014 odmerjeni in izplačana nagrada in stroški v višini 811,30 EUR.

3. V skladu z 42. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je začela postopek ugotavljanja upravičenosti do bpp po uradni dolžnosti, ker je ugotovila, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do bpp, ker upravičenec ni več upravičen do bpp. Tožeča stranka pa pristojno službo za BPP ni v skladu z drugim in tretjim odstavkom 41. člena ZBPP obvestila o spremembi premoženjskega stanja, kljub temu, da je bila na to opozorjena.

4. Z vpogledom v javno dostopne evidence ter izjasnitvijo tožeče stranke je ugotovila, da je tožeča stranka v obdobju od 13. 12. 2010 do 13. 12. 2014 pridobila nepremičnine, ki se upoštevajo kot premoženjski kriterij za dodelitev bpp v skladu z 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). V javno dostopnih podatkih na portalu GURS-a je ugotovila, da je pridobljeni solastniški delež tožnice na pridobljenih nepremičninah ovrednoten v višini 21.293,00 EUR, vrednost nepremičnine tožničinega izvenzakonskega partnerja A.A., ki jih je pridobil v letu 2014 pa na 24.548,00 EUR. Skupna in posamična pridobljena vrednost tako presega vrednost cenzusa določenega za leto 2014 v znesku 13.780,00 EUR. Ugotovila je, da se je materialni položaj tožeče stranke po izdaji odločbe o dodelitvi bpp spremenil tako, da ne izpolnjuje več premoženjskih kriterijev za dodelitev bpp, o spremembi tožeča stranka sodišče ni obvestila v roku 8 dni, zato mora v skladu s 43. členom ZBPP prejeto bpp vrniti. Tožeči stranki je tudi pojasnila, da lahko pristojni organ za bpp in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka dolžnika in njegov socialni položaj (četrti odstavek 43. člena ZBPP).

5. Tožeča stranka zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo. V tožbi navaja, da v stanovanju, katerega solastnica je postala, živi njena mati. Priznava, da je njen partner A.A. pridobil nepremičnine v k.o. ... v vrednosti 24.548,00 EUR. Nadalje navaja, da naložene obveznosti ni sposobna poravnati, saj nima dovolj sredstev. Odplačuje stanovanjski kredit za stanovanje v katerem živi v švicarskih frankih, odplačevanje pa je vezano na hipoteko. Razen kredita mora plačevati tudi položnice, stroške pa ima tudi s šoloobveznim otrokom, ki živi doma, medtem, ko drugi študira v Mariboru in je zanj dolžna plačevati najem stanovanja in ostale stroške, zato je znesek, ki ga mora vrniti previsok. Podrejeno prosi, da se ji odobri plačilo zneska v obdobju do petih let na obroke.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. V zadevi ni sporno, da je bila tožeči stranki z odločbo tožene stranke št. Bpp 630/2010 z dne 10. 11. 2010 odobrena bpp in da je bila iz naslova odobrene bpp odvetnici tožeče stranke s sklepom opr. št. Bpp 630/2010 z dne 29. 7. 2014 odmerjena in izplačana nagrada in stroški v znesku 811,30 EUR. V zadevi tudi ni sporno, da sta tožeča stranka in njen izvenzakonski partner v obdobju od 13. 12. 2010 do 13. 12. 2014 pridobila nepremičnine oziroma solastništvo nepremičnin, ki se upoštevajo kot premoženjski kriterij za dodelitev bpp v skladu s 27. členom ZSVarPre v skupni vrednosti 24.548,00 EUR. Prav tako pa ni sporno, da tožeča stranka kljub temu, da je bila na to opozorjena z odločbo o dodelitvi bpp, v skladu z tretjim odstavkom 41. člena ZBPP, toženi stranki ni sporočila spremembe svojega premoženjskega stanja.

10. Tožena stranka je v skladu s 42. členom ZBPP pravilno začela postopek ugotavljanja upravičenosti do bpp po uradni dolžnosti, po tem, ko je ugotovila, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do bpp, ker upravičenec ni bil več upravičen do bpp. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožeča stranka v obdobju od izdaje odločbe o dodelitvi bpp do izdaje sodbe v zadevi, v kateri je bila tožeči stranki dodeljena bpp (27. 11. 2014) pridobila premoženje, ki znatno presega znesek 13.780,00 EUR določen v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre v povezavi s petim odstavkom 152. člena Zakonu o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki določa, da se ne glede na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Premoženje tožeče stranke torej znatno presega vrednost cenzusa v obdobju leta 2014, zato je tožena stranka pravilno tožeči stranki naložila vračilo neupravičeno prejete bpp.

11. Ne glede na navedeno pa sodišče dodajo, da tožeča stranka lahko še zmeraj na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZBPP toženi stranki predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila neupravičene prejete bpp, na kar je bila sicer tožeča stranka že v obrazložitvi izpodbijane odločbe že opozorjena.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.