Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe o kadrovskih in prostorskih težavah SVZ A. v smislu, da ta nima ustrezno urejenih namestitev za osebe, ki potrebujejo socialno varstvo zaradi različnih duševnih in telesnih izzivov ter so bili obsojeni na kazniva dejanja, in sicer nimajo enoposteljnih sob in ne izvajajo posebnih varovalnih ukrepov, kot je npr. fiksacija, na kar je opozoril sodni izvedenec. Pritožbeno sodišče povzema kot pravilne zaključke sodišča prve stopnje v točki 20 obrazložitve sklepa, da imajo vsi štirje PSVZ verificirane oddelke, ki imajo bivalne prostore urejene v dvoposteljnih sobah in torej noben izmed njih nima enoposteljne sobe, v katero bi lahko namestili obravnavano osebo. ZDZdr v novem 5.c členu določa, da mora varovani oddelek SVZ med drugim zagotavljati sobe za bivanje z največ dvema posteljama ter prostor za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov.

V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDZdr kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo v soglasju z ministrom. Tako se mora zavod v zvezi s pomanjkanjem kadra, prostorov itd. obrniti na pristojno ministrstvo. Zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da SVZ A. nima stalno zaposlenega zdravnika, ob tem ko ima verificirani varovani oddelek, ki ga mora ustrezno organizirati, nima vpliva na odločitev v zadevi, je tako pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec B. B. po ustavitvi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki se izvršuje po sklepu Okrajnega sodišča v Ormožu I K 11464/2018 z dne 19. 2. 2019, ter ob sprostitvi prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A. brez privolitve, kjer se ga zadrži najdlje za čas enega leta, to je do 28. 2. 2025 (točka I izreka sklepa). Socialno varstvenemu zavodu A. je naložilo, da nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek takoj po ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter ob sprostitvi prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih (točka II izreka sklepa). Odločilo je še, da se do sprejema v varovani oddelek, a največ do izteka roka iz I. točke tega sklepa, to je do 28. 2. 2025, nasprotni udeleženec zadrži v UKC, Oddelek za psihiatrijo, na Oddelku pod posebnim nadzorom (točka III izreka sklepa), ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (točka IV. izreka sklepa).

2. Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo posebni socialno varstveni zavod A. (v nadaljevanju SVZ A.). Navaja, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), in sicer ni izpolnjen pogoj iz 6. alineje tega člena, saj niso izpolnjeni drugi pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod. SVZ A. na varovanem oddelku nima razvitih ustreznih programov oskrbe, ne izvaja ustreznih terapevtskih metod in ne razpolaga z ustreznim ter usposobljenim kadrom za osebe s posebno visokim tveganjem. Varovani oddelki so namenjeni za kratkotrajno namestitev oseb, ki so zaključile zdravljenje oziroma zdravljenje ni več potrebno. SVZ A. pa v časovnem obdobju treh let tudi ne bo mogel omogočiti sprostitve prostega mesta. Tam imajo nameščene osebe tudi ženskega spola, oddelek je spolno mešan, enoposteljnih sob na varovanem oddelku pa nimajo. Opozarja na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 217/2016, iz katerega izhaja, da je treba pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in podzakonske akte, sprejete na podlagi ZSV. Med drugim je določeno tudi, da se socialno varstvene storitve izvajajo po normativih (drugi odstavek 11. člena ZSV), ki so predpisani s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Osebe s takšnimi težavami, kot jih ima B. B. se namreč zdravijo v oddelkih pod posebnim nadzorom, ki so oddelki psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi zaradi zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih, hudega ogrožanja zdravja ali zdravja drugih ter povzročanja hude premoženjske škode, lahko omeji gibanje (12. točka drugega odstavka ZDZdr). Ti oddelki lahko zagotavljajo ustrezno obravnavo in zdravljenje psihotične motnje ter omogočajo sistematično in nadzorovano zdravljenje. Tovrstni oddelki za razliko od SVZ A. zaposlujejo zdravnike psihiatre ter zdravnike drugih specialnosti, ki lahko ustrezno obravnavajo zdravstvene ter psihiatrične težave B. B. Forenzični oddelki psihiatrije so namenjeni obravnavi posameznikov, ki so storili kazniva dejanja in so hkrati zaznani kot osebe s posebnim tveganjem za ponovitev takšnih dejanj. To odpira številna etična, varnostna in terapevtska vprašanja. V teh posebnih socialno varstvenih zavodih (v nadaljevanju PSVZ) morda ni ustrezne stopnje varnostnih ukrepov, ki bi lahko zadostovali za nadzor nad osebami s tako visokim tveganjem za recidiv kaznivih dejanj, kar lahko predstavlja resno tveganje za druge stanovalce in osebje takšnega zavoda. Na drugi strani pa imajo osebe iz forenzičnega oddelka psihiatrije pogosto potrebo po specializirani obravnavi, ki je usmerjena v obravnavo njihovih kriminalnih vzorcev in rehabilitacijo. V SVZ A. nimajo dovolj strokovnjakov in specializiranih programov, ki bi lahko zadovoljili te specifične potrebe. V PSVZ pa so običajno nameščene osebe, ki potrebujejo socialno varstvo zaradi različnih duševnih in telesnih izzivov, vendar niso bili obsojeni za kazniva dejanja, zato bi mešanje teh dveh skupin lahko povzročilo občutek negotovosti in strahu med stanovalci PSVZ.

Pritožba nadalje poudarja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je sodni izvedenec ugotovil, da nasprotni udeleženec zaradi impulzivnega vedenja, zmedenosti ter izrazite motnje zaznavanja, potrebuje 24-urni nadzor in osamitev, da se preprečijo posebni varovalni ukrepi, vključno z vezanjem ter sta tako stalni nadzor in varstvo ključnega pomena za njegovo terapevtsko obravnavo in doseganje varstvenega cilja. SVZ A. pa ne izvaja posebnih varovalnih ukrepov, kar lahko postavi v nevarnost ne samo nasprotnega udeleženca, temveč tudi ostale sostanovalce. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi poudarilo najmanjšo prezasedenost in bližino sorodnikov sestre, ki je tudi skrbnica kot ključna kriterija, kljub temu pa je varnost nasprotnega udeleženca in drugih stanovalcev osnovna zahteva, ki bi jo bilo treba upoštevati. Poudarja še, da posebne sobe za izvajanje ukrepov ni na voljo ter opozarja na razlike med posebnimi socialno varstvenimi zavodi glede na verifikacijo varovanih oddelkov. Posebni varovalni ukrepi s fiksacijo se izvajajo na varovanem oddelku SVZ C., kjer je tudi zaposlen zdravnik psihiater, zaradi česar bi bilo treba natančneje preučiti razlike med različnimi socialno varstvenimi zavodi glede na njihove specifične značilnosti. Zato je mnenja, da je potrebna stalna prisotnost zdravnika psihiatra, pri čemer SVZ A. stalno zaposlenega zdravnika psihiatra nima, temveč psihiatrinja prihaja v dom enkrat tedensko. Sodišče prve stopnje tako opira svojo odločitev glede izbire SVZ na željo imenovanega in njegove sestre, nikjer pa ne pretehta varnosti takšne namestitve.

Nadalje pritožba še izpostavlja, da so na varovanem oddelku nameščene že tri osebe, ki so se zdravile na forenzičnem oddelku in so bile kaznovane zaradi hudih kaznivih dejanj, B. B. pa ima glede na izvedensko mnenje zelo neugodno kombinacijo, hudo kronično duševno motnjo, zaradi katere je hudo motena njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Zato je tudi nevarnost agresije do zaposlenih, s katerimi se ne bi strinjal, zelo velika. Pritožnik še poudarja, da se glede na oceno sodnega izvedenca, da se oseba v domačem okolju ne more zdraviti, pojavi vprašanje o primernosti zaprtega zavoda kot edine možne preventive tovrstnega vedenja in se odpira etično vprašanje o omejevanju svobode posameznika zaradi njegove duševne motnje in potencialne nevarnosti za druge. Potrebno je proučiti možnosti za morebitno premeščanje teh oseb v ustanove, specializirane za njihove potrebe, namesto v SVZ-je.

Pritožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), oba v zvezi s 366. in 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravni in vrsti nepravdnega postopka.

6. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradno upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka, ter tudi ne kršitve uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

7. Pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (75. člen ZDZdr) ureja prvi odstavek 74. člena ZDZdr. Slednji določa, da se oseba, ki v sprejem ne privoli, sprejme v varovani oddelek, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi) in - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

Vsi navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se lahko osebo pridrži v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o namestitvi nasprotnega udeleženca v SVZ A. ter o tem, da slednji takoj po ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter ob sprostitvi prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, nasprotnega udeleženca sprejme, sprejelo na podlagi izvedenskega mnenja stalnega sodnega izvedenca psihiatrične stroke D. D., dr. med. spec. psih., na podlagi zaslišanja priče E. E., višje zdravnice spec. psih., ki po podjemni pogodbi dela na Enoti za forenzično psihiatrijo UKC, kjer se trenutno nahaja nasprotni udeleženec, priče F. F., sestre in skrbnice kot najbližje osebe nasprotnega udeleženca ter samega nasprotnega udeleženca B. B. Na podlagi tako izvedenih dokazov, še zlasti na podlagi izvedenskega mnenja je ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu prisotna nediferencirana shizofrenija R20.3, ki je trenutno v dokaj zadovoljivi remisiji in blaga kognitivna motnja F06.7., da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, saj zmore sam opraviti le nezahtevne aktivnosti, pa še te le s strukturiranimi in jasnimi navodili zaradi rednega prehranjevanja in uživanja zdravil, da slednji hudo ogroža zdravje in življenje drugih, ko pri njem pride do nepredvidljivih heteroagresivnih napadov, kot se je izkazalo že v preteklosti, ko je bil agresiven do mame, zaradi napadov na življenje in telo drugih oseb pa sta mu bila izrečena dva varnostna ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na Enoti forenzične psihiatrije UKC, kjer pa je kljub stalnemu nadzoru tudi večkrat nenadoma izrazil znake hujše heteroagresivnosti do oseb in predmetov. Takšne stalne oskrbe in varstva mu v domačem okolju ali na drug način ni mogoče zagotoviti. Navedeno ogrožanje pa je posledica trajne shizofrenske psihoze in blage kognitivne oškodovanosti, zaradi česar ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Navedenih vzrokov in ogrožanja tudi ni mogoče odvrniti na drug način, niti v nadzorovani obravnavi, za sodelovanje v kateri ni sposoben. Vse navedeno ima podlago tudi v psihiatričnem mnenju UKC z dne 22. 12. 2023 ter v socialnem poročilu iste enote z dne 5. 1. 2024 (dokaz A10).

9. Zgoraj navedenih ugotovitev pritožba ne graja, pritožbeno sodišče pa po izvedenem dokaznem postopku tudi nima pomislekov v pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje glede izpolnjenosti pogojev iz 1., 2. 3., 4. in 5. alineje prvega odstavka 74. člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, to je, da oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socilanovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe o kadrovskih in prostorskih težavah SVZ A. v smislu, da ta nima ustrezno urejenih namestitev za osebe, ki potrebujejo socialno varstvo zaradi različnih duševnih in telesnih izzivov ter so bili obsojeni na kazniva dejanja, in sicer nimajo enoposteljnih sob in ne izvajajo posebnih varovalnih ukrepov, kot je npr. fiksacija, na kar je opozoril sodni izvedenec. Pritožbeno sodišče povzema kot pravilne zaključke sodišča prve stopnje v točki 20 obrazložitve sklepa, da imajo vsi štirje PSVZ verificirane oddelke, ki imajo bivalne prostore urejene v dvoposteljnih sobah in torej noben izmed njih nima enoposteljne sobe, v katero bi lahko namestili obravnavano osebo. ZDZdr v novem 5.c členu1 določa, da mora varovani oddelek SVZ med drugim zagotavljati sobe za bivanje z največ dvema posteljama ter prostor za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov. Podobne določbe vsebuje tudi Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva pri centru za socialno delo ter o postopkih njihove verifikacije (v nadaljevanju Pravilnik) v 32. in 5. členu, na kar se je sklicevalo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi.2 SVZ A. ima dvoposteljne sobe, kot verificiran oddelek pa mora v skladu z zakonodajo zagotavljati tudi ostale predpisane pogoje.3 Nenazadnje v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDZdr kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev socialno varstvenih storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije določi minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo v soglasju z ministrom. Tako se mora zavod v zvezi s pomanjkanjem kadra, prostorov itd. obrniti na pristojno ministrstvo. Zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da SVZ A. nima stalno zaposlenega zdravnika, ob tem ko ima verificirani varovani oddelek, ki ga mora ustrezno organizirati, nima vpliva na odločitev v zadevi, je tako pravilna.

11. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščina, da ima pritožnica že nameščene tri osebe z najhujšimi oblikami motnje osebnosti in agresije, ki so bile k njim nameščene iz Oddelka forenzične psihiatrije UKC, potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je navedeni zavod primeren za sprejem nasprotnega udeleženca.

12. Sodišče prve stopnje pa je tudi ustrezno odgovorilo na navedbe SVZ A., da bi bilo primerneje, da se naj takšne osebe zdravijo v oddelkih psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje pod posebnim nadzorom. Trenutno sprejeta zakonodaja tega ne omogoča, zato sodišče ne more mimo jasnih zakonskih določil, da se v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 74. člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr takšna oseba namesti v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.

13. Pri svoji odločitvi, da se nasprotnega udeleženca namesti v SVZ A., je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je le-ta med najmanj zasedenimi. O tem se je prepričalo z vpogledom v seznam pregleda zasedenosti varovanih oddelkov na dan 31. 1. 2024, ki se vodi pri Ministrstvu za solidarno prihodnost. Zasedenost je ugotavljalo v vseh štirih SVZ, ki imajo verificirano varovano enoto, to so G., SZV C., SZV A. in H. Tako je v točki 16 obrazložitve ugotovilo, da je G. v tem trenutku 133 % zaseden, SVZ C. 125 % , SVZ A. 117 % in H. 105 %. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je položaj SVZ A. primerljiv s položajem preostalih posebnih SVZ ter v skladu z 79. členom ZDZdr4 upoštevalo voljo samega nasprotnega udeleženca, da je bližje svoji sestri, ki je tudi njegova skrbnica ter se pri tem oprlo na mnenje sodnega izvedenca, ki je pojasnil, da je s strokovnega vidika SVZ A. enakovreden ostalim trem PSVZ in ima izkušnje z osebami, ki imajo več motenj v duševnem zdravju ter bi bil ta za nasprotnega udeleženca najbolj primeren.

14. Glede varovanja človekovih pravic varovancev, ki so že nameščeni v varovanem oddelku SVZ A., za kar se zavzema pritožba, pa je sodišče prve stopnje prav tako sprejelo pravilno odločitev v točki III izreka sklepa, ki je skladna z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019, da se do sprostitve mesta v SVZ A. nasprotni udeleženec zadrži na Oddelku za psihiatrijo UKC.

15. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil senat. 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr-A), Ur. l. RS št. 109/2023 z dne 27. 10. 2023, s pričetkom uporabe 1. 12. 2023. 2 Pravilnik v 32. členu določa, da se bivanje v posebnih SVZ zagotavlja v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, v 5. členu pa, da je eden izmed pogojev za verifikacijo varovanih oddelkov za osebe s težavami v duševnem zdravju in varovanih oddelkih za osebe v več motnjami tudi zagotovitev prostora za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov. 3 Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem sklicevalo na 29. člen ZDZdr, ki določa, da se posebni varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora) uporablja tudi v varovanih oddelkih kot nujni ukrep zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, hudo ogroženost zdravja ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim blažjim ukrepom. O odreditvi in izvedbi takšnega ukrepa odloča zdravnik, ki tak ukrep odredi; če zdravnik ob osebi ni prisoten, pa lahko posebni varovalni ukrep uvede tudi drug strokovni delavec oziroma strokovna delavka v socialno varstvenem zavodu, ki o tem takoj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odloči o utemeljenosti uvedbe ukrepa. 4 79. člen ZDZdr določa, da v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča, sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebitni predlog najbližje osebe. Pred odločitvijo sodišče pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena.