Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi moral imeti dolžnik, ki je pravna oseba, organizirano poslovanje na ta način, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje interese in koristi, da bi pravilno reagiral na prejete sodne pošiljke, tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, da ima številne sodobne možnosti komunikacije in da zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak pomanjkanje notranje organizacije. V obdobju pol leta pred vročitvijo sklepa o izvršbi je imel zakoniti zastopnik dolžnika zadosti časa, da ob nespremenjenem zdravstvenem stanju, ki ni takšno, da ne bi bil sposoben podpisovati listin in razumeti pomena vročitve sklepa o izvršbi, organizira poslovanje, da ne bi prišlo do zamude pri vlaganju ugovora. Ker ni tega storil, ni ravnal zadosti skrbno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka). Zavrglo je ugovor zoper sklep o izvršbi (2. točka izreka) in ugovor po izteku roka (3. točka izreka). Ugotovilo je, da ni sporno, da je bil sklep o izvršbi pravilno vročen dolžniku, ki je pravna oseba, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru dne 9. 1. 2023 in nasprotnega dolžnik ne zatrjuje. Dolžnik, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, bi moral imeti, če bi hotel izkazati potrebno skrbnost pri ravnanju, poslovanje organizirano na način, da bi učinkovito zavaroval svoje interese in koristi tako, da bi na prejete sodne pošiljke pravilno reagiral tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, tako morebitne nenadne in nepričakovane, še bolj pa daljše ali dolgotrajne odsotnosti. Dolžnik, razen sklicevanja na bolniški stalež, ob številnih sodobnih možnostih komunikacije ne pojasni konkretnih razlogov. Zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak dolžnikovega načina poslovanja oziroma notranje organizacije, dogovorjenega načina ravnanja s pošiljkami med osebo, ki je po navedbah dolžnika pooblaščena za sprejem pisanj, in zakonitim zastopnikom (ali pomanjkanja dogovora), čeprav je ta v bolniškem staležu. Direktor kot edini zakoniti zastopnik dolžnika, ki je pravna oseba, je zaradi posledic možganske kapi od 21. 7. 2022 v bolniškem staležu, a je njegovo zdravstveno stanje že dalj časa trajajoče in ni nastopilo nenadoma po vročitvi sklepa o izvršbi, torej tekom ali ob izreku roka za vložitev ugovora. Poleg tega iz spisa izhaja, da je zakoniti zastopnik dolžnika podpisal pooblastilo za vložitev ugovora dne 18. 1. 2023, kar je en dan po poteku ugovornega roka, v predlogu pa ni pojasnjeno, da bi tega dne prišlo do spremembe zdravstvenega stanja na bolje glede na čas ob izteku roka oziroma niso navedeni razlogi zakaj tega ni mogel storiti pravočasno.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da četudi bolezen direktorja traja dlje časa in je, kot ugotavlja sodišče, nepokreten, to je nesposoben opravljati delo, ni mogel vedeti, da ga bo v poštnem nabiralniku pričakal upnikov predlog za izvršbo in sklep o dovolitvi izvršbe. Šlo je za prvo dejanje v postopku, na katerega se ni mogel pripraviti v roku 8 dni, kolikor podeli sodišče ob vročitvi sodnega pisanja za vložitev pravnega sredstva. Direktor dolžnika ima paralizirano desno stran telesa, to ga dela nepokretnega. Ne more ničesar pisati, podpisovati, se umivati, jesti, ker je desničar in potrebuje negovalca. Pri pooblastilu za vložitev ugovora z dne 18. 1. 2023 je šlo za standardni obrazec, na katerem ni podpisa direktorja dolžnika, ampak odtisnjen žig s podpisom direktorja dolžnika, kateri je bil, z izjemo datuma, izpolnjen pred začetkom izvršilnega postopka in pred začetkom bolniškega staleža direktorja. Zdravstveno stanje direktorja dolžnika ostaja še naprej slabo.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je direktor kot edini zakoniti zastopnik dolžnika, ki je pravna oseba, zaradi posledic možganske kapi od dne 21. 7. 2022 v bolniškem staležu, da je bil sklep o izvršbi dolžniku pravilno vročen na poslovnem naslovu, vpisanem sodnem registru, dne 9. 1. 2023 in nasprotnega dolžnik ne zatrjuje ter da je zakoniti zastopnik dolžnika podpisal pooblastilo za vložitev ugovora z dne 18. 1. 2023, kar je bilo en dan po poteku ugovornega roka. Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija.

6. Dolžnik v pritožbi navaja, da zdravstveno stanje direktorja ostaja še naprej slabo. Torej je zdravstveno stanje direktorja dolžnika enako od hospitalizacije 16. 7. 2022 dalje. Iz predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priloženega odpustnega pisma UKC Ljubljana z dne 21. 7. 2022 izhaja status zakonitega zastopnika ob odpustu: brez mravljincev v desni roki, vztraja diskretna ataksija desne zgornje okončine, še vedno diskretno oslabljena moč. Glede na to, da je direktor dolžnika lahko podpisal pooblastilo za vložitev ugovora dne 18. 1. 2023, bi ga lahko ob nespremenjenem zdravstvenem stanju podpisal tudi 9 dni pred tem ob vročitvi sklepa o izvršbi dne 9. 1. 2023. Pritožbene navedbe, da je šlo pri pooblastilu za standardni obrazec, na katerem ni podpisa direktorja dolžnika, ampak odtisnjen žig s podpisom direktorja dolžnika, kateri je bil, z izjemo datuma, izpolnjen pred začetkom izvršilnega postopka in pred začetkom bolniškega staleža direktorja, so nedopustne pritožbene novote. Ker dolžnik ni pojasnil zakaj jih ni mogel podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v predlogu ni bilo pojasnjeno, da bi dne 18. 1. 2023 prišlo do spremembe zdravstvenega stanja na bolje glede na čas ob izteku roka oziroma niso navedeni razlogi zakaj direktor tega ni mogel storiti pravočasno. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zakoniti zastopnik nepokreten.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi moral imeti dolžnik, ki je pravna oseba, organizirano poslovanje na ta način, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje interese in koristi, da bi pravilno reagiral na prejete sodne pošiljke, tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, da ima številne sodobne možnosti komunikacije in da zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak pomanjkanje notranje organizacije. V obdobju pol leta pred vročitvijo sklepa o izvršbi je imel zakoniti zastopnik dolžnika zadosti časa, da ob nespremenjenem zdravstvenem stanju, ki ni takšno, da ne bi bil sposoben podpisovati listin in razumeti pomena vročitve sklepa o izvršbi, organizira poslovanje, da ne bi prišlo do zamude pri vlaganju ugovora. Ker ni tega storil, ni ravnal zadosti skrbno. V teh dejanskih okoliščinah ni odločilno, da je šlo pri vročitvi sklepa o izvršbi za prvo pisanje, kar v pritožbi večkrat poudarja dolžnik.

8. Dolžnik je v predlogu priznal v čem je razlog za zamudo roka, na kar je opozorilo sodišče prve stopnje. Zatrjeval je, da je za sprejemanje pošiljk pooblaščena oseba sprejela sodno pisanje, ki iz Celja do Mengša ni prispelo pravočasno do direktorja. Dodal je, da je razlog bolniški stalež in občasno zdravljenje. Vendar je sodišče ugotovilo, da je bilo zdravstveno stanje nespremenjeno zadnja pol leta in ne takšno, da ne bi mogel vložiti ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa za primer, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

9. Dolžnik obrazloženo ne izpodbija posledičnih odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora in ugovora po izteku roka kot prepoznih.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.