Video klic in snemanje posameznikov

Datum

03.09.2024

Številka

07121-1/2024/1011

Kategorije

Definicija OP, Mediji, fotografije kot OP, Zbirke osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede ustreznosti video klicev z vidika varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. IP konkretno presojo, ali gre v primeru, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, lahko opravi le v nadzornem ali drugem upravnem postopku.

Določbe Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 se ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe.

V primeru snemanja posameznika gre lahko za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.

IP uvodoma pojasnjuje, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe oziroma drugim odstavkom 3. člena ZVOP-2 določbe Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. V primeru, da gre za snemanje za zasebno uporabo, torej IP ni pristojni organ. Ne glede na to pa lahko snemanje posameznika brez njegove privolitve pomeni poseg v njegovo pravico do zasebnosti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

IP ob tem opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Izvajanje video klica oziroma snemanje posameznika pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP v nadaljevanju pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so relevantni v konkretnem primeru. Osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP nadalje pojasnjuje, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo in ZVOP-2, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe.

V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. IP meni, da v primeru, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje, po vsej verjetnosti ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, ponavlja pa, da dokončno presojo glede tega lahko opravi le v nadzornem ali drugem upravnem postopku.

Ob tem pa IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, to še ne pomeni, da posamezniki nimajo pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red jim daje vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Tako določeni posameznik v primeru, če vseeno meni, da se s konkretnim dejanjem (v konkretnem primeru snemanjem) posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in, kot rečeno, sodijo v pristojnost sodišč. Tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631; v nadaljevanju: OZ) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Ob tem IP ponavlja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v skladu z 38. členom Ustave RS, nima pa pristojnosti v zvezi z zahtevki posameznikov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Za obravnavo teh zahtevkov so pristojna sodišča.

IP sklepno pojasnjuje še, da neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23, KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka