Jedro

Prvostopenjski organ tožnikov dokazni predlog za postavitev izvedenca zavrnil in sicer se sklicuje na 189. člen ZUP. Navaja, da v carinskih postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni potrebno postaviti izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja. Po presoji sodišča je prvostopenjskega organa zgolj pavšalno zavrnil tožnikov dokazni predlog postavitve izvedenca in se do njega ni konkretno opredelil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4248-255/2018-15 z dne 13. 8. 2018 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju carinski, davčni, finančni, tudi prvostopenjski organ) v zadevi naknadnega obračuna dajatev določila znesek dajatev in zamudnih obresti, ki jih je tožnik dolžan poravnati za blago, deklarirano po carinski deklaraciji za carinski postopek hkratne sprostitve v prost promet in vnos v domačo porabo za blago, ki je oproščeno davka na dodano vrednost (DDV) v okviru davčne dobave v drugo državo članico MRN št. 17SI00603640772557 z dne 18. 7. 2017, Oddelek za carinjenje Koper (v nadaljevanju predmetna carinska deklaracija), v skupni višini 6.239,66 EUR. Dolgovani znesek mora tožnik plačati v roku 10 dni od vročitve te odločbe na račun, ki ga navaja, sicer bodo po izteku tega roka zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe (točka 1 izreka). Tožnikovo zahtevo za povrnitve stroškov postopka je kot neutemeljeno zavrnila. Pritožba ne zadrži izvršitve (točki 2 in 3 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je družba A. d.o.o., kot deklarant 18. 7. 2017 v svojem imenu in za račun tožnika vložila predmetno carinsko deklaracijo za carinski postopek hkratne sprostitve v prost promet in vnos v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico po računu SJ201705-23 z dne 23. 5. 2017 pošiljatelja B. CO LTD iz Koreje. V polju 31 predmetne carinske deklaracije je obravnavano blago poimenovano: “deli sedežev za osebne avtomobile: obloge, mreže in podporniki mrež za hrbtišča prednjih avtomobilskih sedežev – 53000 kos“ ter deklarirano s carinsko številko 9401 90 80 KN1 in TARIC kodo 90, kjer se uvrščajo drugi deli sedežev, s prijavljeno carinsko stopnjo 2,7%. Na podlagi člena 46 in 48 CZU2 je prvostopenjski organ opravil naknadno kontrolo in ugotovitve navedel v zapisniku 4. 5. 2018, na katerega je tožnik 22. 6. 2018 podal pripombe, ki so navedene na straneh 5 in 6 obrazložitve izpodbijane odločbe, odgovori nanje pa so navedeni na straneh 6 do 8. Prvostopenjski organ je v postopku ugotovil, da je obravnavano blago uvrščeno v napačno tarifno številko 9401 90 80 KN in TARIC kodo 90, kjer se uvršča kot drugi deli sedežev. Na podlagi listin, predloženih k obravnavani carinski deklaraciji, računa za predmetno blago, tehnične dokumentacije za to blago, deklarantove izjave o vrsti in namembnosti predmetnega blaga z dne 12. 4. 2018 in 18. 4. 2018 ter strokovnega mnenja laboratorija Finančne uprave RS 4245-137/2018-13 z dne 25. 4. 2018 o predloženem vzorcu blaga, ki je bilo na računu poimenovano: „BEND & NET-FR BACK COVER“ in slik blaga: „SKIRT ASSY“ je prvostopenjski organ predmetno blago uvrstil v tarifno številko 6307 90 10 KN in TARIC kodo 00. Gre za „mrežo za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev – „BEND AND NET“, ki je gotov tekstilni izdelek v obliki elastične kvačkane mreže, velikosti 30 X 20 cm, izdelane iz sintetične filamentne preje, črne barve, z vgrajeno elastično nitko. Navedena mreža ima na eni strani našit plastičen trak, s katerim se namesti na zadnjo stran avtomobilskega sedeža. Pri izdelkih, ki so označeni kot: „SKIRT ASSY-FR BACK COVER“ pa gre za „zaščito sedežev“, izdelano iz plastične mase, prevlečene s klobučevino, ki se namesti na zadnjo stran in pod sedež z namenom zaščite notranjosti. Že v imenovanju tarifne številke 9401 KN je navedeno, da se sem uvrščajo tudi „deli“ sedežev, ne pa tudi „pribor“.

3. V Pojasnjevalni opombah harmoniziranega sistema (POHS) k Poglavju 94 je v Podpoglavju: „Deli“ navedeno, da se pri tarifnih številkah 9403 in 9405 KN izraz: „deli“ nanaša na predmete (obdelane in neobdelane), ki jih po obliki ali drugih specifičnih lastnostih mogoče prepoznati kot „dele“, ki so namenjeni za kak predmet iz teh tarifnih številk. Pri tarifni številki 9401 KN pa je navedeno, da se sem uvrščajo tudi „deli“, ki jih je možno prepoznati kot „dele“ stolov in drugih sedežev, npr. naslonjala, sedala stolov, naslonjala za roke, spiralne vzmeti, sestavljene za oblazinjenje stolov.

4. Glede na sodno prakso SEU (sodbe SEU v zadevah C-547/13, tč. 69; C-336/11, tč. 34 in C-450/12, tč. 36), ki razlaga vsebino pojma „deli“, izhaja, da obstaja celota, za delovanje katere so ti „deli“ nujno potrebni. Pojem „pribor“ pa predpostavlja obstoj zamenljivih delov, ki omogočajo dodatne možnosti za opravila ali pa opravljanje posebnega opravila. Obravnavane mrežice, ki se vgradijo v plastično zaščito zadnjega dela sedeža se po mnenju prvostopenjskega organa obravnavajo kot dodaten „pribor“ sedežev za motorna vozila, saj mu dodajajo dodatno funkcijo, da se lahko sem spravljajo manjše stvari. Ker v KN ni pri „delih“ ali „priboru“ izdelkov podelitve na njihove „dele ali pribor“, je potrebno take izdelke uvrstiti glede na material, iz katerega so izdelani. Izdelek „plastična zaščita sedeža“ ne izpolnjuje pogojev za „del“, ker ni bistvena za izpolnjevanje osnovne funkcije sedeža in se mora prav tako obravnavati kot „pribor“. Glede na strokovno mnenje laboratorija Finančne uprave RS z dne 25. 4. 2018 se obravnavani izdelek: „mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedeža“ pravilno uvršča v tarifno številko 6307 90 10 KN in TARIC kodo 00, med druge gotove kvačkane tekstilne izdelke. Obravnavani izdelek: „plastična zaščita sedeža“, pa se pravilno uvršča v tarifno številko 3926 90 97 KN in TARIC kodo 90 med druge proizvode iz plastičnih mas. Na podlagi pravilno uvrščenega blaga v tarifno številko KN je mogoče pridobiti podatek o carinski stopnji.

5. Splošno pravilo A1 določa, da so naslovi Oddelkov, Poglavij, Podpoglavij podani zato, da se lažje znajdemo. Uvrščanje poteka po poimenovanju tarifnih številk in Opombah k ustreznim Oddelkom in Poglavjem. Splošno pravilo A6 pa določa, da se iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevike v okviru ene tarifne številke po poimenovanju teh tarifnih podštevik in v Opombah k njim, pri čemer tarifne podštevilke primerjamo le na isti ravni razčlenitve. Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (POHS) pa se uporabljajo za pojasnjevanje in interpretacijo posamezne tarifne številke KN in so zgolj pomoč ter niso zakonsko obvezujoče. 6. Obravnavano blago poimenovano: „BEND & NET-FR BACK COVER“ oz. „mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev“ je prvostopenjski organ uvrstil v KN ob upoštevanju Splošnih pravil za razlago točk A1 in A6, besedila k oznakam 6307, 6307 90 in 6307 90 10 KN ter sodne prakse SEU (v zadevah C-152/10, C-547/13 in C-450/12; ne glede na to, na katere izdelke se nanašajo) in se zanjo plačuje 12% carinska stopnja, ki velja za tretje države. Obravnavan izdelek: „SKIRT ASSY“ oz. „plastična zaščita sedeža“, ki je izdelan iz plastične mase, prevlečene s klobučevino, pa je prvostopenjski organ uvrstil v KN ob upoštevanju Splošnih pravil za razlago točk A1 in A6, besedila k oznakam 3926, 3926 90 in 3926 90 97 KN, Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema (POHS) k Poglavju 94. Prvostopenjski organ je upošteval novo TARIC kodo, kar pojasnjuje na straneh 4 in 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Konkretna odmera doplačila uvoznih dajatev je razvidna na strani 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Odgovornosti za plačilo carinskega dolga se lahko deklarant izogne le v primeru napake carinskega organa, ki pa v konkretni zadevi ni bila podana, kar je pojasnjeno na straneh 9 in 10 obrazložitve izpodbijane odločbe. Izračun zamudnih obresti je razviden na strani 10 obrazložitve izpodbijane odločbe.

7. Ministrstvo za finance je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi in razlogom prvostopenjskega organa.

8. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in tožbo vlaga iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da sta deklarant in tožnik predmetno blago: „BEND & NET-FR BACK COVER“ in „SKIRT ASSY FR BACK COVER“ označila kot „deli stolov za avtomobile (mreža za hrbtno stran prednjih sedežev in podporniki mreže)“ oz. „deli stolov za avtomobile (mreža za izdelavo žepov na zadnji strani sedežev, zaščita za notranjost sedežev)“ in ga napačno deklarirala pod tarifno številko 9401 90 80 KN in TARIC kodo 90 (deli stolov za avtomobile). Blago: „mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev“ bi po mnenju prvostopenjskega organa pravilno morala uvrstiti v tarifno številko 6307 90 10 KN in TARIC kodo 00 (drugi gotovi kvačkani tekstilni izdelki), blago: „plastična zaščita sedeža“, pa bi morala uvrstiti pod tarifno številko 3926 90 67 KN in TARIC kodo 90 (drugi proizvodi iz plastičnih mas). Z navedenim se tožnik ne strinja in meni, da je toženka napačno uvrstila „plastično zaščito sedeža“ pod tarifno oznako 3926 90 97 KN (drugi proizvodi iz plastičnih mas), saj je v točki (d) Opombe 1, Oddelka XX (razni izdelki), Poglavja 94 KN izrecno določeno, da v to poglavje ne spadajo: „deli z možnostjo splošne uporabe, opredeljeni v Opombi 2 k Oddelku XV, iz navadnih kovin (oddelek X) ali podobni proizvodi iz plastičnih mas (poglavje 39), kar ne vključuje predmetne zaščite notranjosti sedežev. Toženka je tudi „mrežo za hrbtno stran prednjih sedežev“ napačno uvrstila v tarifno številko 6307 90 10 KN in TARIC kodo 00 (drugi gotovi kvačkani tekstilni izdelki), saj je v točki (a) Opombe 1, Oddelka XX, Poglavja 94 KN izrecno navedeno, da v to poglavje ne spadajo: žimnice, prešite odeje in blazine, napolnjene z vodo ali napihljive iz poglavja 39, 40 ali 63, kar pa ne vključuje predmetne mreže za hrbtno stran prednjih sedežev. Toženka je po mnenju tožnika spregledala, da ne gre za izdelke, ki jih je možno splošno uporabljati oz., da predmetne zaščite niso „deli z možnostjo splošne rabe“ ali „podobni proizvodi iz plastičnih mas“, za katere se bi lahko uporabila tarifna oznaka 39 in da predmetne mreže niso „gotovi izdelki iz kateregakoli tekstilnega materiala“, ki so določeni v Opombi 1, Oddelka XI, Poglavja 63 KN. Predmetne zaščite notranjosti sedežev se lahko uporabljajo izključno za sedeže osebnih vozil in jih ni mogoče uporabiti za kak drug namen, ter so vgrajene v sedež tako, da se ne morejo odstraniti brez, da bi se sedež razstavil in s tem onemogočili uporabo sedeža. Te zaščite notranjosti sedežev so trajno vgrajene v sedež in povezane v poseben plastični notranji zaščitni pokrov, ki je vgrajen v notranjost sedeža in ima funkcijo ogrodja in zaščite sedeža. Enako velja za predmetne mreže, ki tudi niso gotovi izdelki iz tekstila, ampak se lahko uporabijo le za avtomobilske sedeže. Njihova funkcionalnost je odvisna od vgradnje v avtomobilski sedež ter so vgrajene v sedež in se ne morejo odstraniti, brez da bi se sedež razstavil in bi se s tem onemogočilo uporabo sedeža. Obravnavane mreže po povedanem niso gotov izdelek. Iz vsebine izdelkov, uvrščenih v KN 63 pa izhaja, da so to samostojni gotovi izdelki, ki se lahko uporabijo samostojno. Mere predmetnih izdelkov so prilagojene izključno za potrebe sedežev osebnih vozil in se ne morejo uporabiti za drug namen. Funkcionalnost obravnavanih mrežic in zaščit je vezana na avtomobilske sedeže. Po povedanem je uporaba KN 39 in KN 63 nedopustna že na podlagi jezikovne razlage KN in Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema (POHS) k tarifnim številkam 94, 63 in 39. Tudi v Opombah Oddelkov XI (tekstilni izdelki KN 63) in VII (plastični izdelki KN 39) je izrecno določeno, da Poglavje 63 in Poglavje 39 ne vključujeta izdelkov iz Poglavja 94. 9. Neutemeljeno je tudi toženkino sklicevanje na sodno prakso SEU, saj obravnava drugačne izdelke, kar pojasni. Tožnik trdi, da bi opustitev vgraditve obravnavane plastične zaščite pomenilo, da bi se onemogočilo uporabo sedeža, saj ne gre za estetski ali zamenljivi dodatek k sedežu vozila oz. dodatno funkcionalnost sedeža oz. ta izdelek ne zagotavlja posebnega opravila v povezavi z glavno funkcijo sedeža, marveč utrjuje in nudi zaščito ogrodju sedeža, kar je ključno zaradi varnosti. Trditev toženke, da obravnavana plastična zaščita sedeža nima nobene nosilne funkcije, je neutemeljena, kar pojasni. Tudi predmetne mrežice niso gotov izdelek, saj se ne morejo uporabiti samostojno, brez vgradnje v avtomobilski sedež.

10. V Pojasnjevalnih opombah harmoniziranega sistema (POHS) se izraz „deli“ nanaša na predmete (obdelane ali neobdelane), ki jih je po obliki ali drugih specifičnih lastnostih mogoče prepoznati kot dele, ki so namenjeni izključno ali predvsem za kakšen predmet iz teh tarifnih številk... Pri tarifni številki 9401 je za dele navedeno, da se pod to tarifno številko uvrščajo tudi deli, ki jih je mogoče prepoznati kot dele stolov in drugih sedežev, kot so na primer: naslonjala, sedala stolov, naslonjala za roke (napolnjena ali nenapolnjena s slamo, trsjem, z vzmetjo ali brez nje) in spiralne vzmeti, sestavljene za oblazinjenje sedal. Iz navedenega opisa izhaja, da se kot „deli“ sedeža štejejo „deli“, ki so namenjeni izključno ali predvsem za takšen sedež, kar je podano v konkretnem primeru. Tako ne gre za „pribor“, povezan s sedežem, kot to navaja toženka. Dodatna razlaga ni potrebna, saj to izhaja že iz gramatikalne razlage navedenih Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema (POHS).

11. Strokovno mnenje Finančne uprave RS 4245-137/2018-3 z dne 25. 4. 2018, na katero se sklicuje prvostopenjski organ, ni izključen dokaz za utemeljitev konkretne uvrstitve obravnavanih izdelkov v tarifno številko KN, saj ne gre za neodvisnega izvedenca. Gre za mnenje, podano s strani ene stranke, in ne za mnenje neodvisnega subjekta. Zato je tožnik v postopku predlagal postavitev neodvisnega izvedenca ustrezne stroke, ki naj oceni funkcionalnost in uporabnost obravnavanih izdelkov v povezavi z avtomobilskimi sedeži. Predvsem naj bi ocenil, ali je obravnavane izdelke mogoče uporabiti samostojno, brez vgradnje v avtomobilski sedež. Toženka je ta tožnikov dokazni predlog ocenila za nepotreben, kar po mnenju tožnika predstavlja bistveno kršitev določb postopka in je zato potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Tožnik poudarja, da je v zadevi bistveno opredeliti tehnične in funkcionalne značilnosti konkretnega izdelka zaradi uvrstitve v pravilno tarifno številko KN.

12. Toženka se sklicuje in navaja tudi Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (POHS), vendar ne navede, kateri prevod je v konkretnem primeru uporabila, kar je bistveno, saj slednje predstavljajo pravno podlago, na katero se toženka sklicuje in kar pojasni. Edino dostopno besedilo je v angleškem jeziku, toženka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe uporabila slovensko besedilo. Tožnik se zato do ugotovitev prvostopenjskega organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe v tem delu ne more opredeliti. Predmetne izdelke je pregledal carinski organ, zato sta bila tožnik in deklarant v dobri veri, da je uvrstitev obravnavanih izdelkov v tarifno številko KN, pravilna. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi navedla, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za odpust oz. povračilo dolgovanih carinskih dajatev, ker carinski organ ni storil napake. Tožnik pa meni, da mora prvostopenjski organ pri ponovnem preverjanju predmetne carinske deklaracije preveriti tudi, ali je morebiti ob sprejemanju in pregledovanju carinske deklaracije sam storil napako (in potrdil napačno uvrstitev predmetnih izdelkov v tarifno številko KN) in tudi, ali je ta napaka pri tožniku ustvarila legitimno pričakovanje, da je z uvrstitvijo predmetnih izdelkov v tarifno številko KN vse v redu. Ko carinski organ blago fizično pregleda pred vložitvijo deklaracije, ni brez odgovornosti za svojo napako pri preverjanju blaga. Ne drži, da bi moral tožnik pred vložitvijo predmetne carinske deklaracije pridobiti Zavezujočo tarifno informacijo (ZTI), kot to navaja prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, saj je to pravica carinskega zavezanca in ne dolžnost, kar pojasni. Glede vsebinskih pogojev za odpust ali povrnitev dolgovanih dajatev zaradi napake carinskega organa pa tožnik navaja, da je bistveno ali znesek zakonsko dolgovanih dajatev, ki jih je toženka naložila v plačilo tožniku in deklarantu ni bil vknjižen kot posledica napake carinskega organa, ki je tožnik in deklarant nista mogla ugotoviti ter sta sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo (točka (b) drugega odstavka člena 220 CZS3 oz. prvi odstavek člena 116. CZU). Tožnik meni, da so v zadevi vse predpostavke izpolnjene. Sklicuje se na člen 119 v zvezi s četrtim odstavkom člena 116 CZU. S tem v zvezi se na straneh 9 do 11 tožbe sklicuje tudi na sodno prakso SEU, ki jo navaja in jo pojasnjuje.

13. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb ter sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Poudari, da se pod tarifno številko 9401 20 KN uvrščajo sedeži za motorna vozila in tudi „deli“ sedežev, kar pomeni, da to ne velja za „pribor“, ki je izključen. V Pojasnjevalnih opombah harmoniziranega sistema (POHS) k Poglavju 94 „DELI“ je navedeno, da se pri tarifnih številkah 9401 do 9403 in 0405 KN izraz „deli“ nanaša na predmete, ki jih je po obliki ali specifičnih lastnostih možno prepoznati kot „dele“, ki so namenjeni za kak predmet iz teh tarifnih številk KN. Sem se uvrščajo, če niso zajeti v drugo poglavje. Pri tarifni številki 9401 KN je pri navedbi: „DELI“ navedeno, da se sem uvrščajo tudi deli kot so: deli stolov in drugih sedežev, naslonjala, sedala stolov, naslonjala za roke, spiralne vzmeti, sestavljene za oblazinjenje sedal. Navaja razlago pojma: „deli“ iz sodne prakse SEU v zadevi C-547/13, tč. 69. Iz sodne prakse SEU izhaja, da opredelitev blaga kot „delov“ ne zadostuje, da se dokaže, da stroj, aparat ali predmet brez tega dela ne more zadovoljiti potreb, ki jim je namenjen. Dokazati je treba, da je delovanje strojev, aparatov ali predmeta odvisno od navedenega blaga (sodba SEU v zadevi C-450/12, tč. 36). Izdelek: „plastična zaščita notranjosti sedežev“ oz. „SKIRT ASSY“ nima nobene nosilne funkcije, brez katere sedež ne bi več opravljal svoje bistvene lastnosti, zato se obravnava kot: „pribor“ sedeža in ne kot: „del“ sedeža, saj ni nujen za njegovo delovanje in se zato uvršča v tarifno številko 3926 90 97 KN, kamor se uvršča tudi proizvode iz plastičnih mas. Tudi, če izdelek odstranimo, sedež ostaja z vsemi bistvenimi funkcijami. Tudi izdelek: „mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev“, ki se vgradi v plastično zaščito zadnjega sedeža vozila, je potrebno obravnavati kot dodatni „pribor“ sedežev za motorna vozila in ne kot: „del“ sedežev. Obravnavana mrežica daje sedežu dodatno funkcijo za shranjevanje stvari. V KN ni pri „delih“ ali „priboru“ izdelkov podelitve na njihove „dele ali pribor“, zato je potrebno takšne izdelke uvrstiti glede na material, iz katerega so narejeni. Obravnavana mreža se po povedanem pravilno uvršča v tarifno številko 6307 90 10 KN in TARIC kodo 00 med druge gotove kvačkane tekstilne izdelke. Tudi, če mrežo odstranimo, sedež ostaja z bistvenimi funkcijami. S tem, ko zatrjuje tožnik, da se navedena izdelka vgradita v sam sedež in se ju ne more odstraniti brez, da bi se sedež razstavil in bi s tem onemogočili uporabo samega sedeža, še ne pomeni, da gre za: „dele“ stolov za motorna vozila, saj tudi če predmetna izdelka odstranimo, sedež ostaja v bistvenih značilnostih. V nadaljevanju se opredeljuje do tožnikovih navedb, da je bil v dobri veri in da je carinski organ izdelke pregledal pred vložitvijo predmetne carinske deklaracije ter, da sta bila deklarant in tožnik v dobri veri, da je uvrstitev obravnavanega blaga v tarifno številko KN, pravilna. CZU ne pozna več možnosti opustitve naknadne vknjižbe dajatev zaradi napake carinskih organov, pozna le povračilo ali odpust dajatev, kar pojasni. Postopek pri povračilu in odpustu uvoznih dajatev v skladu s členom 116 CZU je urejen v členu 121 CZU in glede ne te določbe odločanje o zahtevku za povračilo ali odpustu dajatev ni mogoče v okviru postopka naknadnega doplačila uvoznih dajatev, temveč drugega samostojnega postopka in o katerem odloča pristojni prvostopenjski organ. Vsaka naknadno ugotovljena napačna uvrstitev blaga v tarifno številko KN ne more biti razlog za opustitev naknadne vknjižbe dolga, četudi carinski zavezanec zatrjuje, da je bil v dobri veri, da je ta uvrstitev pravilna. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

14. Tožba je utemeljena.

15. Predmet tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti uvrstitve obravnavanega blaga v tarifno številko KN in posledično odmera carinskih dajatev in zamudnih obresti. Med strankama je sporna uvrstitev blaga, ki ga je tožnik uvozil od dobavitelja iz Koreje s poimenovanjem: „BEND & NET-FR BACK COVER“ in „SKIRT ASSY FR BACK COVER“, ki sta ga deklarant in tožnik na predmetni carinski deklaraciji označila kot: „deli sedežev za osebne avtomobile; obloge, mreže in podporniki mrež, za hrbtišča prednjih avtomobilskih sedežev-53000 kos“ in „zaščita sedežev iz plastične mase“ in ga deklarirala pod tarifno številko 9401 90 80 KN in TARIC kodo 90 (deli sedežev za avtomobile). Po mnenju prvostopenjskega organa pa se blago: „mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedeža“ uvršča v tarifno številko 6307 90 10 KN in TARIC kodo 00 (med druge gotove kvačkane tekstilne izdelke), blago: „plastična zaščita sedeža“ pa se uvršča v tarifno številko 3926 90 97 KN in TARIC kodo 90 (drugi proizvodi iz plastičnih mas).

16. Prvostopenjski organ se pri uvrstitvi predmetnega blaga v tarifno številko KN sklicuje na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/97 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, objavljeni v v Uradnem listu Evropske Unije št. L 294 z dne 28. 10. 2016 (KN). Odločilno merilo za uvrstitev blaga v tarifno številko KN je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in V Opombah k Oddelku ali Poglavju. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti. Za uvrščanje blaga v tarifno številko KN se upošteva podatke o blagu, natančen opis blaga, podatke o materialu, iz katerega je blago narejeno, namen uporabe tega blaga, Splošna pravila za razlago KN, Posebne določbe in Opombe k Oddelkom in Poglavjem v KN, Pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi (POKN) in Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (POHS) ter izdane Zavezujoče tarifne informacije (ZTI). Pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema (POHS) so zgolj v pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk in nimajo zavezujočega značaja.

17. V konkretnem primeru je prvostopenjski organ na podlagi listin, predloženih k predmetni carinski deklaraciji, računa za obravnavano blago, tehnične dokumentacije za to blago, deklarantove izjave o vrsti in namembnosti predmetnega blaga z dne 12. 4. 2018 in 18. 4. 2018 ter strokovnega mnenja laboratorija Finančne uprave RS 4245-137/2018-13 z dne 25. 4. 2018 o predloženem vzorcu blaga, ki je bilo na računu dobavitelja iz Koreje poimenovano: „BEND & NET-FR BACK COVER“ in slik blaga poimenovanega: „SKIRT ASSY“ blago: „mreža za izdelavo žepov hrbtne strani sedežev“ uvrstil v KN ob upoštevanju Splošnih pravil za razlago točk A1 in A6, besedila k oznakam 6307, 6307 90 in 6307 90 10 KN ter sodne prakse SEU. Blago s poimenovanjem: „SKIRT ASSY“ oz. „plastična zaščita sedeža“, pa je uvrstil v KN ob upoštevanju Splošnih pravil za razlago točk A1 in A6, besedila k oznakam 3926, 3926 90 in 3926 90 97 KN in Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema (POHS) k Poglavju 94. 18. Tožnik meni, da je obravnavano blago pravilno uvrstil v tarifno številko 9401 90 80 KN in TARIC kodo 90 (deli sedežev za avtomobile), saj je toženka spregledala, da ne gre za izdelke, ki jih je možno splošno uporabljati. Predmetne plastične zaščite sedežev se lahko uporablja izključno za sedeže osebnih vozil in jih ni mogoče uporabiti za kak drug namen, ter so vgrajene v sedež tako, da se ne morejo odstraniti ne da bi sedež razstavili in s tem onemogočili uporaba sedeža. So namreč trajno vgrajeni v sedež in imajo funkcijo ogrodja in zaščite sedeža. Tudi predmetne mreže niso gotovi izdelki iz tekstila, ampak se lahko uporabijo le za avtomobilske sedeže. Njihova funkcionalnost je odvisna od vgradnje v avtomobilski sedež ter so vgrajene v sedež in se ne morejo odstraniti, ne da bi sedež razstavili in bi s tem onemogočili uporabo sedeža. Iz vsebine izdelkov, uvrščenih v KN 63, pa izhaja, da so to samostojni, gotovi izdelki, ki se lahko uporabijo samostojno. Mere predmetnih izdelkov so prilagojene izključno za potrebe sedežev osebnih vozil in se ne morejo uporabiti za drug namen. Ker se obravnavana izdelka uporabljata izključno za sedeže osebnih vozil, se štejeta za „del“ sedeža in ne za „pribor“ sedeža, kot to napačno navaja toženka. Če bi se lahko enostavno odstranila, bi šlo za „pribor“ sedeža, navedena izdelka pa sta trajno vgrajena v sedež. Glede na povedano tožnik meni, da je v obravnavani zadevi bistveno opredeliti tehnične in funkcionalne značilnosti konkretnih izdelkov zaradi uvrstitve v pravilno tarifno številko KN.

19. Strokovno mnenje Finančne uprave RS 4245-137/2018-3 z dne 25. 4. 2018 je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi upošteval kot ključen dokaz v zvezi z ugotavljanjem lastnosti blaga pri uvrščanju blaga v ustrezno tarifno številko KN. V obravnavani zadevi je bistvena opredelitev tehnične in funkcionalne značilnosti konkretnega izdelka. Za uvrščanje blaga v tarifno številko KN se namreč upošteva podatke o blagu, natančen opis blaga, podatke o materialu, iz katerega je blago narejeno in namen uporabe tega blaga. Tožnik je že v upravnem postopku podal dokazni predlog postavitve neodvisnega izvedenca ustrezne stroke, ki naj oceni funkcionalnost in uporabnost obravnavanih izdelkov v povezavi z avtomobilskimi sedeži, predvsem naj oceni, ali je obravnavane izdelke mogoče te izdelke uporabiti samostojno, ne da bi bili vgrajeni v avtomobilski sedež. Od te tehnične in funkcionalne lastnosti obravnavanih izdelkov je odvisna tudi njihova uvrstitev v ustrezno številko KN ter posledično odmera carinskih dajatev. Po presoji sodišča je navedeni dokazni predlog postavitve izvedenca avtomobilske stroke v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki so relevantna v konkretni zadevi in za ugotavljanje katerih je potrebno specifično znanje, tožnik podal pravočasno in substancirano in v skladu s prvim odstavkom 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predhodno navedeno strokovno mnenje laboratorija Finančne uprave RS po presoji sodišča ni izvedeniško mnenje v smislu ZUP, o čemer se je že tudi izrekla sodna praksa.4

20. Res je, da uradna oseba, ki vodi postopek, na podlagi prvega odstavka 189. člena ZUP oceni ali se predlagan dokaz z izvedencem izvede ali ne. Pri tem pa sodišče poudarja, da je zavrnitev tega dokaznega predloga možne le iz zakonsko dopustnih razlogov. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ tožnikov dokazni predlog za postavitev izvedenca zavrnil in razloge navedel na straneh 7 in 8 obrazložitve izpodbijane odločbe in sicer se sklicuje na 189. člen ZUP in navaja, da v carinskih postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni potrebno postaviti izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (npr. mnenje drugega laboratorija o istem blagu) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja. Po presoji sodišča je prvostopenjskega organa zgolj pavšalno zavrnil tožnikov dokazni predlog postavitve izvedenca in se do njega ni konkretno ni opredelil. Takšna zgolj splošna zavrnitev dokaznega predloga pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke.

21. Pri presoji dokazne vrednosti strokovnega mnenja laboratorija Finančne uprave RS, ki je podano s strani ene stranke postopka, je potrebno upoštevati, da ne gre za izvedeniško mnenje in tudi ne za strokovno mnenje neodvisnega subjekta, ki ni stranka carinskega postopka. Predmet dokazovanja v carinskih postopkih pa niso le trditve strank o obstoju ali neobstoju pomembnih dejstev, temveč tudi pravila znanosti ali stroke, pomembna za ugotovitev dejstev5. Stranki je v postopku potrebno zagotoviti pravico do kontradiktornega postopka tudi, ko gre za odločitev o carinski obveznosti. Po presoji sodišča je toženka z zavrnitvijo tožnikovega dokaznega predloga za postavitev izvedenca, pri čemer se do njega ni povsem konkretno opredelila, kršila tožnikovo pravico do izvajanja dokazov, ki je zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Ker gre za kršitev ustavne procesne pravice, sta po presoji sodišča prvostopenjski in pritožbeni organ storila absolutno bistveno kršitev določb postopka6. Sodišče je sicer seznanjeno s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1830/2019-10 z dne 23. 6. 2020, vendar je sprejelo predhodno navedeno presojo tožnikovega dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS v sodbi X Ips 20/2019 z dne 26. 2. 2020. 22. Neutemeljeni pa so po presoji sodišča tožnikovi tožbeni ugovori glede pravne narave Pojasnjevalnih opomb harmoniziranega sistema (POHS). Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, te niso pravno zavezujoče, so zgolj v pomoč oz. pripomoček pri pojasnjevanju in razlagi obsega različnih tarifnih številk KN.

23. Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

24. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in listin iz upravnega spisa razvidno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

25. Ker so bila v predmetni zadevi pri odločanju bistveno kršena pravila postopka in ker posledično dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem naj, ob upoštevanju stališč sodišča glede uporabe materialnega prava in glede pravil postopka, o zadevi ponovno odloči. 26. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

1 Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga Svetovne carinske organizacije (SCO) in vsakoletni prilogi k uredbi o tarifi in sicer Kombinirana nomenklatura za leto 201 insicer Kombinirana nomenklatura za leto 2017 je izdana v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 2016/1821 z dne 6 oktobra 2016 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi in skupni carinski tarifi, objavljeni v Uradnem listu EU št. L 294 z dne 28. 20. 2016. 2 Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije. 3 Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (CZS). 4 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 1613/2006 z dne 10. 9. 2009. 5 Glej v J. Zobec v: L. Ude in A. Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 472 in nasl. 6 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 20/2019 z dne 26. 2. 2020.