Jedro

Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako pomanjkljiva, da ga ni mogoče preizkusiti. V njem tožena stranka navaja le končni znesek nagrade in stroškov, ki se tožniku prizna, ne da bi bilo iz obrazložitve sklepa tudi jasno razvidno, kako je do tega zneska prišla, saj ne pojasni, koliko znaša seštevek vseh posamično priznanih postavk, niti ne, koliko znaša seštevek vseh nepriznanih postavk, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Tožena stranka v izpodbijanem aktu tudi ni odločila o vseh priglašenih stroških, saj ni odločila o stroškovni postavki „stroški za izvedenca - 50,00 EUR“, kot tudi ne glede priglašenih zamudnih obresti.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba tožene stranke opr. št. Bpp 59/2009 z dne 1. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 80,00 EUR v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka pod 1. točko izreka odločila, da se odvetniku A.A. - sedaj tožniku, izplačajo nagrada in stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi na potnice opr. št. Bpp 59/2009 z dne 9. 2. 2009 v višini 1.401,82 EUR, povišano za 20 % DDV (280,36 EUR), kar skupaj znaša 1.682,18 EUR; pod 2. točko izreka je odločila, da je tožnik zavezanec za plačilo DDV; pod 3. točko izreka je odločila, da se tožnikov predlog za izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči v znesku nad 1.682,18 EUR zavrne in pod 4. točko izreka odločila, da se nagrada in stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči v znesku 1.682,18 EUR izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč in nakažejo na račun tožnika na podlagi izdanega računa v roku 30 dni po izstavitvi računa. V obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je bila upravičenki B.B. z odločbo opr. št. Bpp 59/2009 z dne 9. 2. 2009 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. I P 3517/2008, zaradi darilne pogodbe ter kot oprostitev plačila stroškov, razen sodnih taks. Za nudenje brezplačne pravne pomoči ji je bil določen odvetnik A.A. - sedaj tožnik. Le-ta je dne 16. 3. 2010 vrnil popolno napotnico in za opravljeno delo izstavil specificirani stroškovnik, ki ga tožena stranka tudi v celoti povzema. Tožena stranka je tožniku priznala nagrado in stroške po priloženem stroškovniku v višini 1.682,18 EUR, ki ju je odmerila v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT) in v skladu z ZBPP, in sicer mu je priznala 1.390,72 EUR (3.029,9 točk x 0,459 EUR), 11,10 EUR kilometrine in 280,36 EUR (to je DDV na odvetniške storitve, materialne stroške in kilometrino), kar skupaj znaša 1.682,18 EUR. V nadaljevanju tožena stranka navaja storitve po priloženem stroškovniku, ki jih tožniku ni priznala in zanje navaja razloge.

Tožnik v tožbi navaja, da izpodbija sklep št. Bpp 59/2009 z dne 1. 3. 2011 v 3. in delno v 4. točki oziroma sklep v celoti, ker ni bilo odločeno o stroških izvedenca in ker ni bilo odločeno o zakonitih zamudnih obrestih in ker je izračun iz vseh zakonitih razlogov po 27. členu ZUS-1 nepravilen. Toženi stranki je poslal dopis pred tožbo dne 21. 3. 2010, vendar brez odziva. Sklep je bil prejet 18. 3. 2011. Odločba je nerazumljiva, ker bi morala sumirano navesti vsoto prijavljenih stroškov in nato navesti, kaj je bilo priznano in kaj ni bilo priznano. Dalje navaja, da je 4. točka sklepa nezakonita, saj je po 17. členu stare Odvetniške tarife, ki velja tudi v konkretnem primeru, treba odločiti o BPP v 30. dneh od dneva prejema predloga, sicer od tu dalje tečejo zakonite zamudne obresti. To pomeni, da bi morala tožena stranka glede na vloženi stroškovnik odločiti tudi o zahtevanih zamudnih obrestih, česar pa ni storila. 9. člen OT velja od 1. 1. 2009 in je glede na člen 41. nove OT neuporabljiv. Stroškovnik je bil vložen dne 16. 3. 2010, izpodbijani sklep pa izdan dne 1. 3. 2011, torej je bilo odločeno po preteku 30 dni, zato od 16. 4. 2010 dalje tečejo zakonite zamudne obresti. Tudi seštevek po sklepu je napačen, saj gre za razliko 5,51 EUR (2990 točk + 49,90 adm. str. = 3039,90 točk X 0,459 = 1395,31 + 11,10 kilometrina = 1406,41 + 20 % DDV 281,28 = 1687,69). V sklepu tudi ni bilo odločeno o stroških izvedenca, saj ni bilo odločeno o založenem predujmu v višini 50,00 EUR, čeprav je to strošek postopka. Glede nepriznanih storitev je tožnik predložil vsa dokazila. Tudi listina glede stroškov za izvedenca je bila poslana na sodišče in je to samostojna storitev tako, da ni jasno, zakaj naj bi bilo obratno. Med stroške postopka po ZPP spadajo tudi takse in je le to absorbirano v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in se šteje kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tožena stranka tudi ni odgovorila v zvezi s priglašeno postavko z dne 16. 12. 2009 za pregled listine, čeprav gre za samostojno storitev. Prav tako ni odgovorila za pregled II. pripravljalne vloge. Poleg tega stranke stalno kličejo tudi na GSM. Zato gre pri osebnih pogovorih za posvete izven danih vlog in se ti pogovori ne morejo vštevati v posamične vloge. Tako je sporna vrednost nepriznanih storitev v skupnem znesku 339,17 EUR in stroški za izvedenca v znesku 50,00 EUR. Tožnik predlaga sodišču, da po ponujenih dokazih odloči tako, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi v 3. točki ter v pristavku 4. točke „na podlagi izdanega računa v roku 30 dni po izstavitvi računa“ oziroma da sklep v celoti odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma podredno, da mu je tožena stranka dolžna plačati zakonite zamudne obresti od 1.682,18 EUR in razlike 5,51 EUR od 339,17 EUR in od 50,00 EUR, ki tečejo pri vseh zneskih od 16. 4. 2010 dalje do plačila. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri sklepu, po katerem se tožniku izplačajo nagrada in stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi vrnjene napotnice opr. št. Bpp 59/2009 z dne 9. 2. 2009 v višini 1.682,18 EUR, tožnikov predlog za izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči v znesku nad navedenim zneskom pa se zavrne. Tožena stranka tožbene navedbe tožeče stranke prereka in vztraja pri izdanem sklepu. V stvari še dodaja, da je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa natančno razvidno zakaj tožena stranka določenih priglašenih postavk ni priznala oziroma jih je priznala v nižjem znesku, kot so bile priglašene, skladno z veljavno Odvetniško tarifo. Glede dopisa z dne 21. 3. 2011, ki ga je tožena stranka prejela dne 22. 3. 2011, tožena stranka pojasnjuje, da so razlogi za nepriznanje določenih postavk razvidni iz obrazložitve sklepa, poleg tega je namen 1. odstavka 40. člena ZBPP, ki določa, da je treba napotnico vrniti po zaključeni BPP storitvi, v tem, da se v napotnici ob soglasju tako upravičenca kot tudi izvajalca BPP, dokončno opredeli obseg opravljene BPP, kar je podlaga za obračun stroškov in za izplačilo nagrade odvetniku. S podpisom in vračilom popolne napotnice torej upravičenec in izvajalec BPP organu za BPP, skladno z določbo 1. odstavka 40. člena ZBPP, sporočita, da je storitev BPP končana in da so podani pogoji za obračun in izplačilo stroškov BPP. Napotnice potem, ko je ta pravilno izpolnjena in popolna ter vrnjena službi za brezplačno pravno pomoč, ni več mogoče dopolnjevati (tako tudi sodba upravnega sodišča II U 497/09 z dne 16. 2. 2011). Glede plačila na podlagi izdanega izračuna in zamudnih obresti tožena stranka pojasnjuje, da je ZOdvT začel veljati 1. 1. 2009 in ga je bila tožena stranka dolžna uporabiti pri izdaji izpodbijanega sklepa, pri čemer je zgolj glede določanja nagrade in izdatkov za odvetniške storitve po prehodni odločbi 41. člena ZOdvT vezana na uporabo določb prej veljavne Odvetniške tarife. ZOdvT pa v 1. odstavku 11. člena določa, da lahko odvetnik zahteva plačilo nagrade in izdatkov le na podlagi specificiranega in izstavljenega računa. Poleg tega je tudi na podlagi 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (ZJF), 22. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS in Zakona o davku na dodano vrednost (81. in 83. člen) utemeljeno stališče, da mora odvetnik izdati račun, sodišče pa ga mora poravnati v 30. dneh po prejemu, odvetniku pa pripadajo zamudne obresti le za čas, ko plačilo ni opravljeno v skladu z 22. členom Zakona o izvrševanju proračuna RS. V ZOdvT ni neposredne podlage za priznavanje zamudnih obresti v primeru, če sodišče ne odloči o nagradi in stroških odvetnika v 30-dnevnem roku iz 4. odstavka 11. člena ZOdvT. Ker je v 9. členu ZOdvT določeno, da če odvetnik deluje v okviru brezplačne pravne pomoči (…), se zapadlost stroškov njegove storitve določi po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za tekoče leto, to pa pomeni, da je obračunavanje zamudnih obresti vezano na knjigovodsko listino, ki je podlaga za izplačilo in na rok plačila. Zaračunavanje zamudnih obresti se glede na vse navedeno lahko prične šele s potekom 30-dnevnega roka od prejema računa. Glede stroškov postopka v višini 50,00 EUR predujma za izvedenca tožena stranka pojasnjuje, da je v primeru, ko je stranka oproščena plačila stroškov sodnega postopka (stroški za izvedence, priče, prevajalce) dejanski izvajalec te storitve sodišče, pred katerim se vodi konkreten postopek. Sodišče izda sklep o stroških postopka in priglasi stroške na posebno napotnico, ki jo vrne službi za BPP, le-ta pa jo pošlje v izplačilo finančno-računovodski službi. Zmotno je stališče tožnika, da je on kot postavljeni odvetnik upravičen zaračunavati tudi stroške sodnega postopka poleg odvetniške nagrade in (svojih) stroškov, ki nastanejo pri nudenju BPP. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči odvetnika ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Le-ta v 6. točki 30. člena določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Nadalje v 1. odstavku 40. člena določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri pristojnem sodišču, po 2. odstavku istega člena pa morajo biti k napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma mora biti predložen zapisnik o prvem pravnem nasvetu. Navedeno tako pomeni, da mora biti odmera nagrade odvetniku v skladu z določbo o dodelitvi BPP, kar pomeni, da mora nagrada ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljena v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upravičencu.

Kot izhaja iz zgoraj citiranih zakonskih določb, mora torej izvajalec BPP po končani opravi storitve službi za BPP hkrati z napotnico priložiti tudi stroškovnike za vsa opravljena dejanja pravne pomoči. Stroškovniki morajo biti specificirani, kar pomeni, da morajo biti iz njih razvidna vsa opravljena dejanja pravne pomoči in stroški za njihovo opravilo. Izvajalec BPP mora torej navesti stroške za vsako posamezno procesno dejanje posebej. Naloga upravnega organa pa je, da pred odločitvijo o stroških te stroške odmeri. To pomeni, da mora o vsaki posamezno priglašeni stroškovni postavki odločiti posebej in sicer tako po temelju (ali so upravičene), kot tudi po višini (ali so v skladu z Odvetniško tarifo - 6. odstavek 30. člena ZBPP). Skupni znesek nagrade in stroškov predstavlja seštevek vseh posamično priznanih postavk.

Po proučitvi zadeve sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da ga ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka namreč navaja le končni znesek nagrade in stroškov, ki se tožniku prizna, ne da bi bilo iz obrazložitve sklepa tudi jasno razvidno, kako je do tega zneska prišla, saj ne pojasni, koliko znaša seštevek vseh posamično priznanih postavk, niti ne, koliko znaša seštevek vseh nepriznanih postavk, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Poleg tega sodišče pritrjuje tudi tožbenim navedbam, da tožena stranka v izpodbijanem aktu tudi ni odločila o vseh priglašenih stroških, saj ni odločila o stroškovni postavki „stroški za izvedenca - 50,00 EUR“, kot tudi ne glede priglašenih zamudnih obresti. V tem delu tožena stranka dodatno pojasnjuje svojo odločitev v odgovoru na tožbo, vendar pa odgovor na tožbo ni sestavni del izpodbijanega sklepa, zato to naknadno pojasnjevanje ne odpravlja pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Razlogi izpodbijanega sklepa so torej v navedenem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, kar oboje pomeni kršitev določbe 214.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZUP) in je tudi razlog za odpravo odločbe. Sodišče je zato na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, ne da bi se spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov.

Ker je tožnik smiselno predlagal tudi, da sodišče opravi glavno obravnavo, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo, temveč je odločilo na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti (1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

K 2. točki izreka : Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju: Pravilnik). Na podlagi 1. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik.