31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1033/2004 z dne 23. 2. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku št. P 94/2003 z dne 20. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika, naj mu tožena stranka vrne posojene zneske denarja, in ugodilo ugovoru tožene stranke, da so pritožnikove terjatve zastarale. Zavzelo je stališče, da pritožnik ni izkazal, da je tožena stranka dolgove pripoznala in da zato ni nastopilo pretrganje zastaranja. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 22. in iz 34. člena Ustave. Meni, da sta mu sodišči prve in druge stopnje kršili pravico do enakega varstva pravic zato, ker v dokaznem postopku nista upoštevali pobotnice z dne 6. 9. 1999 in sta sprejeli stališče, da je bil ta dokaz po 286. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) prepozen. Pritožnik meni, da to ne drži in da je navedeno pobotnico predložil pravočasno. Sodiščema očita, da nista upoštevali, da je že ob vložitvi tožbe kot dokaz predlagal vpogled v spis zadeve št. P 95/2003, v kateri je pred istim sodiščem tekla pravda glede vračila dolga toženca pritožnikovi ženi, in da je pobotnico v ta spis predložil že ob vložitvi tožbe. Meni, da tudi iz drugih izvedenih dokazov, zlasti zaslišanja prič, nedvomno izhaja, da je tožena stranka dolgove pripoznala. Poleg tega pritožnik navaja, da je na prvem naroku pobotnico sodišču predložil na vpogled, da jo je videl tudi toženec, ki je dolg sicer priznal, vendar ugovarjal zastaranje terjatev. Pritožnik dalje meni, da sta sodišči z izpodbijanima sodbama posegli v njegovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

B.

3.V zvezi s pravico iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnika, da sodišči v dokaznem postopku neupravičeno kot dokaz nista upoštevali pobotnice z dne 6. 9. 1999. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, katere del je tudi pravica do kontradiktornega postopka, se nanaša tudi na dokazni postopek. Med drugim iz te pravice izhaja, da sodišče ne sme zavrniti dokaznih predlogov strank, če za to niso podani ustavno sprejemljivi razlogi. Ustavna pravica do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave vsebuje tudi zahtevo po aktivni vlogi strank v postopku. To pomeni, da mora stranka v postopku navesti vsa za odločitev relevantna dejstva in predlagati izvedbo dokazov v predpisanih (prekluzivnih) rokih, če želi, da jih bo sodišče obravnavalo. Sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je pritožniku pojasnilo, da pobotnice v dokaznem postopku ni upoštevalo, ker sodišču ni bila predložena v skladu s 286. členom ZPP. Prav tako je pritožniku pojasnilo, da tega dokaza tudi ni upoštevalo v zvezi z dokaznim predlogom, naj se vpogleda v spis zadeve št. P 95/2003, ker je bila pobotnica v ta spis vložena šele s pripravljalno vlogo z dne 19. 2. 2004. Višje sodišče je pritožniku še dodatno pojasnilo, da kljub pravočasno predlaganemu dokazu, naj se vpogleda v spis zadeve št. P 95/2003, v tem spisu pobotnice z dne 6. 9. 1999 takrat še ni bilo. Pritožnik je pobotnico v oba spisa vložil šele kasneje, dne 19. 2. 2004, to je po prvem naroku 6. 1. 2004. Višje sodišče je zato sprejelo stališče, da je zavrnitev tega dokaza kot prepoznega po prvem odstavku 286. člena ZPP utemeljena. Sodišči sta tako odločitev, da se dokaz s pobotnico ne upošteva, razumno obrazložili in zanjo podali ustavno sprejemljive razloge.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi vztraja pri navedbah, da je pobotnico v spis zadeve št. P 95/2003 vložil pravočasno, to je ob vložitvi tožbe. S temi navedbami smiselno zatrjuje, da je odločitev sodišč očitno napačna, kar bi tudi lahko bilo pomembno z vidika pravice iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis obravnavane zadeve in ugotovilo, da pritožnikova trditev ne drži. Iz spisa je razvidno, da je bila v ta spis hkrati s tožbo vložena le prva stran pobotnice z dne 6. 9. 1999, na kateri je toženec potrdil prejem posojila od pritožnikove žene v višini 10.000 DEM, medtem ko je bila druga stran pobotnice z dne 6. 9. 1999, ki naj bi dokazovala pripoznavo dolga, v spis vložena šele dne 19. 2. 2004. Očitek pritožnika zato glede na navedeno ni utemeljen. Poleg tega pritožnik navaja, da je na prvem naroku navedeno pobotnico sodišču predložil na vpogled in da jo je videl tudi toženec. Iz zapisnika prvega naroka z dne 6. 1. 2004 ni razvidno, da bi bila druga stran pobotnice z dne 6. 9. 1999 predložena sodišču. Ker je pritožnik zapisnik podpisal brez pripomb, se te njegove navedbe ne morejo upoštevati.

5.Pravica iz 34. člena Ustave zagotavlja splošno varstvo osebnega dostojanstva in varnosti. Te pravice sodišči v pravdnem postopku zgolj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za vračilo dolga že po naravi stvari nista mogli kršiti. Pritožnikovo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in njegovo nezadovoljstvo z odločitvijo sodišč, ker materialno in procesno pravo razume drugače, pa samo po sebi ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe. Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Ker očitno ne gre za kršitvi človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić