Jedro

V primeru, ko je stranka kot prejemnika nakazila napačno navedla številko računa, ni mogoče šteti, da sodne takse ni plačala.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo sojenje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

O B R A Z L O Ž I T E V Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka in sodišču druge stopnje predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodno takso plačala pravočasno, vendar pa ne na navedeni prehodni podračun naslovnega sodišča, temveč na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, medtem ko je sklicno številko navedla pravilno. Takso je plačala na bančni račun sodišča, kamor je že nakazala del sodne takse za predlog za izvršbo v višini 55,00 EUR in je laično predvidevala, da mora na isti račun nakazati tudi sodno takso za nadaljevanje postopka v znesku 125,00 EUR. Gre za očitno pomoto.

Na vročeno pritožbo je toženec pravočasno odgovoril in predlagal stroškovno zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je tožeča stranka dne 20. 5. 2010 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami; v nadaljevanju ZIZ). Po ugovoru toženca je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. Na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08; v nadaljevanju ZST-1) je okrajno sodišče tožečo stranko s plačilnim nalogom z dne 18. 2. 2010 pozvalo, da v 15 dneh od vročitve naloga doplača sodno takso za redni postopek v znesku 125,00 EUR. Pooblaščencu tožeče stranke je bil plačilni nalog vročen 21. 2. 2009. Iz k pritožbi priloženih dokazil tožeče stranke je razvidno, da je tožeča stranka dolžno sodno takso plačala 8. 3. 2010 (list. št. 60). Tožeča stranka je kot prejemnika nakazila napačno navedla številko računa Okrajnega sodišča v Ljubljani. Po presoji sodišča druge stopnje v danem primeru ni mogoče šteti, da tožeča stranka sodne takse ni plačala. Takse se namreč vplačujejo na prehodni podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, sicer pa spadajo sodne takse med nedavčne prihodke Republike Slovenije. Zato je treba šteti, da je bilo ob nakazilu dolgovanega zneska na prehodni podračun sodišča opravljeno plačilo v proračun RS (VSL I Cpg 423/2010, več tudi sklep II Ips 84/2010). Ker je tožeča stranka plačilo opravila, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da dolžna sodna taksa ni bila pravočasno plačana.

Pritožba tožeče stranke je na podlagi povedanega utemeljena. Zaradi zmotne uporabe tretjega odstavka 105.a člena ZPP je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izdane odločbe. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Toženec je v odgovoru na tožbo priglasil stroške pritožbenega postopka, ki jih bo, glede na neuspeh, moral nositi sam.