Jedro

Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za novo izvršilno sredstvo; druge denarne terjatve, ki jih ima dolžnik do svojega delodajalca, in sicer rubež regresa, jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči, povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo, povračila potnih stroškov in dnevnic ter morebitnih drugih izplačil (I. točka izreka) ter zavrnilo upnikovo zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogah z dne 27. 8. 2013 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da so prejemki iz delovnega razmerja vsi prejemki, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje in so posledično predmet izvršbe. Ker je sodišče s sklepom z dne 8. 11. 2012 že dovolilo izvršbo z rubežem prejemkov iz delovnega razmerja in je ta izvršba še vedno v teku, je zaključilo, da obstaja procesna prepreka za vsebinsko odločanje o predmetnem upnikovem predlogu. Ugotavlja, da izpodbijani sklep temelji na napačni uporabi materialnega prava in nepravilni razlagi 128. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sodišče pojem „drugi stalni denarni prejemki“ neupravičeno širi tudi na regres, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo, povračilo potnih stroškov in dnevnic. Vsi navedeni prejemki po svoji naravi ne morejo biti uvrščeni med druge stalne denarne prejemke, saj se nekateri na primer izplačujejo le enkrat letno (regres). Tudi jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, potni stroški, dnevnice so odvisni od nekaterih drugih okoliščin (na primer od št. dni prisotnosti na delu). Navedeno pomeni, da gre za terjatve dolžnika do svojega delodajalca, zato zanje veljajo pravila izvršbe na denarno terjatev. Takšno stališče zastopa tudi pravna teorija. Meni, da je bil njegov predlog utemeljen, zato je upravičen tudi do nastalih stroškov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep spremeni tako, da se poleg že dovoljenih sredstev dovoli tudi izvršbo z novim sredstvom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Upnik je tako 27. 8. 2013 podal predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer izvršbo z rubežem regresa, jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči, povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo, povračila potnih stroškov in dnevnic ter drugih prejemkov v zvezi z delom. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njegov predlog zavrglo z obrazložitvijo, da izvršba z rubežem prejemkov iz delovnega razmerja že teče (litispendenca, 189. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. ZIZ v devetem poglavju ureja izvršbo na denarno terjatev dolžnika kot eno izmed izvršilnih sredstev. Predmet tovrstne izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena (primerjaj 32. člen ZIZ), torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi ostali prejemki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem). ZIZ v posameznih določbah 6. oddelka devetega poglavja (posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke) ter v 102. členu v zvezi s prejemki iz delovnega razmerja operira le s pojmom plača in vsebine tega pojma natančno ne opredeljuje. Glede na sistematiko zakona in namen izvršbe (poplačilo upnika) je šteti, da izvršba na plačo kot generičen pojem zajema tudi vse ostale prejemke, ki izhajajo in so vezani na sklenjeno delovno razmerje, čeprav le ti vsi delavcu ne pripadajo mesečno in so morebiti odvisni tudi od drugih pogojev oziroma okoliščin. Temu je sledilo tudi sodišče prve stopnje, ko je štelo, da je s sklepom o izvršbi z dne 8. 11. 2012, ko je dovolilo predlagano izvršbo z rubežem plače, prejemkov iz delovnega razmerja, prejemkov iz socialnega zavarovanja in drugih stalnih prejemkov), ki ji dolžnik prejema pri svojem delodajalcu, zajelo tudi denarne prejemke, rubež katerih sedaj predlaga upnik in za katere torej velja omejitev iz 102. člena ZIZ. Takšno stališče je kljub drugačnemu mnenju nekaterih teoretikov, na katerega se sklicuje pritožnik, zavzela tudi sodna praksa (primerjaj sklepa Višjega sodišča opr. št. III Ip 212/2013 z dne 7. 6. 2013 in Cpg 231/2010). Odločitev o zavrženju upnikovega predloga za nadaljevanje je tako pravilna.

7. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov. Upnik s predlogom za nadaljevanje ni uspel, zato do stroškov njegove sestave ni upravičen. Prav tako ni upravičen do stroškov vloge, s katero naproša sodišče, da ga obvesti o stanju realizacije izvršbe s strani organizacije za plačilni promet. Navedena vloge, ki je niti ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo v smislu Zakona o odvetniški tarifi, za izvršbo ni bila nujno potrebna (glej 147. člen ZIZ), kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, zato stroškov njene sestave po kriteriju potrebnosti ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ).

8. Pritožba tako ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je sodišče druge stopnje pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).