Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče lahko izreče denarno kazen pooblaščencu, ki zlorabi procesne pravice in žali sodišče.
Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.
Z sklepom z dne 8.11.1999 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu geodetske stroke V. Z. priznalo izvedenino skupaj z materialnimi stroški v znesku 67.150,00 SIT. S sklepom z dne 8.12.1999 pa je kaznovalo pooblaščenca tožene stranke z denarno kaznijo 100.000,00 SIT.
V pritožbi zoper sklep o priznanju izvedenine tožena stranka opisuje postopanje sodišča in njene zahteve ter smatra, da je sodišče postopalo nezakonito in s protipravnim ravnanjem podarlo tožeči stranki zemljišče. V pritožbi zoper sklep o denarni kazni pooblaščenec tožene stranke navaja, da sodnica, ki mu je izrekla denarno kazen nima pravne podlage, niti nobenega dokaza za trditve, s katerimi mu očita zlorabo procesnih pravic. To kar sodnica trdi za pooblaščenca počne sama. Gre za popolno sprenevedanje in neresnično prikazovanje dejanskih razmer.
V nadaljevanju pritožbe pooblaščenec tožene stranke podrobno opisuje okoliščine v zvezi s sporom pravdnih strank in ravnanje sodišča. Če se ga kaznuje, da je z pisno vlogo žalil sodišče, je to kazniva žalitev po KZ SRS in se mu mora dati možnost zagovora. Ves postopek je protizakonit, vendar pooblaščenec tožene stranke ni imel namen zavlačevati postopek. Procesno dejanje sodnice S. A. so protipravna in nezakonita.
Pritožbi nista utemeljeni.
O pritožbi zoper sklep o odmeri izvedenine: V pritožbi zoper navedeni sklep tožena stranka niti z besedo ne omenja pravilnost in višino izvedenine, ki jo je sodiče prve stopnje odmerilo izvedencu geodetske stroke V. Z. Samo slednje je lahko preizkus navedenega sklepa. Vse druge okoliščine, ki jih opisuje tožena stranka v pritožbi zoper ta sklep (vodenje postopka, nepravilnost skice) ne morejo biti predmet preizkusa v zvezi z odmero izvedenine in zaradi nepotrebnosti pritožbeno sodišče na njih niti ne odgovarja. V bodoče bo moralo sodišče v pravnemu pouku zoper sodno odločbo toženo stranko opozoriti, da lahko vloži pritožbo po pooblaščencu samo, če ima ta opravljen pravniški državni izpit (prvi odstavek čl. 89 v zvzei s tretjim odstavkom čl. 87).
Sodnik vodi glavno obravnavo in izvaja dokaze in daje besedo strankam (prvi odstavek čl. 298). Gre za procesno vodstvo in stranka ne mora odločati, katera zadeva se bo obravnavala prej in katera kasneje, saj gre za vprašanje procesnega vodstva, o katerem odloča sodnik in pooblaščenec, se mu mora podrejati. Zahteva pooblaščenca, da v primeru, da sodišče ne bo postopalo tako kot zahteva, da bo zahteval izločitev (pismena vloga z dne 24.9.1999) in ko je pooblaščenec na obravnavo 27.9.1999 že prinesel pismeno zahtevo za izločitev sodnice, tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni zlorabo procesnih pravic (drugi odstavek čl. 11 ZPP), glede na to, da je imel tako zahtevo sestavljeno že vnaprej. Poleg tega je pooblaščenec tožene stranke žalil sodišče v pritožbi zoper sklep o odmeri izvedenine, ko navaja, da je sodišče s protipravnim dejanjem podarilo zemljišče tožeči stranki. Trditev pooblaščenca v pritožbi, da njegova gornja trditev ni žaljiva, je vsled tega neutemeljena, saj v nadaljevanju pritožbe celo navaja, da naj bi sodišče zemljišče ukradlo in ga podarilo tožeči stranki. Pooblaščenec tožene stranke je do sodnice, ki vodi postopek žaljiv tudi v pritožbi, ko navaja, da je sodnica v izpodbijanem sklepu zapisala laž in ji očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic. Žalitev sodišča izhaja iz pismenih vlog pooblaščenca in zaradi tega ni potrebno razpisati o tem obravnave kot predlaga pritožitelj v pritožbi. Vse druge okoliščine, ki jih opisuje pooblaščenec v pritožbi, se nanašajo na procesno vodstvo, ki se mu morajo tako stranke kot pooblaščenec podrejati in ne morejo same odločati katera zadeva in na kakšen način se bo reševala. Odločitev o denarni kazni je pravilna, tako na podlagi čl. 11/3 in 304 ZPP in tudi izrečena v primernem znesku glede na dva storjena dejanja.
Glede na navedeno je bilo pritožbo tožene stranke zoper sklep o odmeri izvedenine in pooblaščenca tožene stranke zoper denarno kazen zavrniti kot neutemeljeni in potrditi izpodbijana sklepa (čl. 365 tč.
2 ZPP).