Jedro

Pravilno navaja upravitelj, da se pritožnica (upnica) v tej fazi postopka ne more več pritoževati nad izklicno ceno in razpravljati o ustreznosti izbire načina prodaje. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nihče od upnikov tekom postopka ni vložil nobene pritožbe, iz zapisnika javne dražbe pa je razvidno, da nihče od prisotnih ni imel pripomb na dražbo in da so vsi podpisali dražbeni zapisnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k sklenitvi pogodbe o prodaji terjatev z dne 27. 7. 2020, sklenjene med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in kupcem R. Ž., katere predmet je prodaja denarne terjatve v višini 412.140,94 EUR do pravne osebe L. d. d., za ceno 50.000,00 EUR.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila upnica B. K. s. p., iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se soglasje k sklenjeni prodajni pogodbi zavrne.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica (upnica) trdi, da je izpodbijani sklep napačen in nezakonit. Meni, da prodaja ni bila izvedena transparentno, da je bila izvedena v nasprotju z izrecnimi določbami ZFPPIPP in na način, ki predstavlja oškodovanje upnikov stečajnega dolžnika.

6. Določba drugega odstavka 341. člena ZFPPIPP določa, da sodišče o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe odloči na predlog upravitelja. Upravitelj mora predlog za soglasje k prodajni pogodbi predložiti sodišču v treh delovnih dneh po sklenitvi prodajne pogodbe in mu priložiti besedilo pogodbe ter pri prodaji na podlagi javne dražbe še zapisnik dražbe (1. točka tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upravitelj ravnal v skladu z navedeno določbo, čemur pritožnica niti ne oporeka.

8. Pravilno navaja upravitelj, da se pritožnica (upnica) v tej fazi postopka ne more več pritoževati nad izklicno ceno in razpravljati o ustreznosti izbire načina prodaje. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nihče od upnikov tekom postopka postopka ni vložil nobene pritožbe, iz zapisnika javne dražbe pa je razvidno, da nihče od prisotnih ni imel pripomb na dražbo in da so vsi podpisali dražbeni zapisnik.

9. Res je, kot navaja pritožnica, da v fazi izdaje sklepa o prodaji še ni imela statusa upnice in se zato zoper njega ni mogla pritožiti, vendar je potrebno pritrditi upravitelju, da je pritožnica imela možnost pristopiti na javno dražbo in s ponudbo višje cene doseči boljšo prodajo (vsaj prodajo po izklicni ceni, na prvi javni dražbi pa tudi višjo ceno, kot je bila izklicna), pa tega ni storila. Pritožnica je (šele) z nakupom terjatve od drugega upnika vstopila v položaj tega upnika in pridobila legitimacijo za opravljanje dejanj v stečajnem postopku (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP)_._ Prav tako pritožnica ni zatrjevala (kaj šele dokazovala) povečanega interesa za nakup terjatve zaradi spremenjenih okoliščin v zvezi s potekom postopka prisilne poravnave nad dolžnikovim dolžnikom L. d. d. 10. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožnica z ničemer ni uspela omajati ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila prodaja izvedena na zakonit način.

11. Višje sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.