Jedro

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe glede odločitve o stroških postopka le sklicuje na odločilo 157. člena ZPP, ne navaja pa razlogov za takšno odločitev in je ne obrazloži.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijani sodbi odločitev o stroških postopka (3. odstavek izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da je prenehalo pooblastilno razmerje z dne 24.9.1999, po katerem je bil toženec pooblaščen, da prosto razpolaga s stanovanjem tožnice na Naslovu ŽŠ, tožencu pa je hkrati naložilo, da izroči tožnici dva notarsko overjena izvoda listine o pooblastilnem razmerju in originalno prodajno pogodbo z dne 17.1.1992 za to stanovanje. Tožnici je naložilo, da povrne tožencu nastale pravdne stroške v znesku 54.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske odločbe dalje.

Tožnica sodbo na podlagi pripoznave izpodbija le glede odločitve o povrnitvi stroškov postopka. Zatrjuje pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlaga spremembo sodbe v izpodbijanem delu tako, da se toženi stranki naloži v plačilo njene stroške postopka. Pojasnjuje, da je njen pooblaščenec pred vložitvijo tožbe obvestil toženo stranko, da tožnica preklicuje pooblastilo za prodajo ter jo pozval, naj vrne original prodajne pogodbe. Tega tožena stranka ni hotela storiti, vrnitev pogodbe pa je pogojevala s plačilom popolnoma neizkazane škode. Ker je obstajala realna nevarnost, da bo tožena stranka realizirala prodajo njenega stanovanja, je bila tožnica prisiljena vložiti tožbo in predlagati izdajo začasne odredbe. Tudi po izdaji začasne odredbe in na ponoven poziv pooblaščenca tožeče stranke tožena stranka originalne pogodbe ni vrnila. Še vedno jo poseduje in že zato je jasno, da je bila vložitev tožbe potrebna, tožena stranka pa je dolžna povrniti tožeči stranki tudi nastale stroške postopka.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 157. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS štev. 26/99) mora tožnik povrniti pravdne stroške toženi stranki, če ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Ta določba pomeni izjemo od načela odgovornosti za stroške po uspehu, ki je vsebovano v 1. odstavku 154. člena ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Za uporabo določbe 157. člena ZPP torej zakon predpisuje dva pogoja, namreč, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in da je takoj pripoznala tožbeni zahtevek. Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo citirano določilo ZPP, ker je bila vložitev tožbe potrebna. Na to kažejo listine v spisu, gre predvsem za dopise pooblaščencev pravdnih strank pred vložitvijo tožbe, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka pred vložitvijo tožbe (dopis z dne 19.10.1999) poleg preklica pooblastila pozvala toženo stranko, da ji izroči v roku 3 dni originalno prodajno pogodbo za tožničino stanovanje, iz odgovora tožene stranke po pooblaščencu z dne 21.10.1999 pa povsem jasno izhaja, da tožena stranka pogojuje vrnitev originala pogodbe s povrnitvijo svojih stroškov, ki jih ocenjuje v znesku 500.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe glede odločitve o stroških postopka le sklicuje na določilo 157. člena ZPP, ne navaja pa razlogov za takšno odločitev in je ne obrazloži. Zato sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa o stroških ni moglo preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo treba odločitev o stroških razveljaviti.

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka upoštevaje pritožbene trditve, predvsem pa listine v spisu, odpraviti navedene pomanjkljivosti. Ob ponovnem odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov bo moralo svojo odločitev obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo odločitev o povrnitvi stroškov postopka po določbi 3. točke 365. člena ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP, po kateri se pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo, če sodišče druge stopnje razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.