Jedro

Kolikor se pokaže ta okoliščina (stečaj zoper dolžnika) zares nično, bo moralo prvo sodišče postopati po določilih 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter postopek zoper dolžnika prekiniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne zadeva istemu sodišču v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnik se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z napadenim sklepom je prvo sodišče ustavilo izvršbo na dolžnikovem računu pri, ker ga je ta dne zaprla.

Zoper ta sklep vlaga upnik pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev le-tega. Predvsem meni, da je sklep prvega sodišča preuranjen, da so bila dolžnikova denarna sredstva na računu pri tej banki na podlagi sklepa o izvršbi zarubljena, ne pa tudi blokirana, ker ta sklep ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožbenemu stališču, da je prvostopni sklep preuranjen, vendar iz drugih razlogov. Odločilen v zadevi je podatek, ki ga je prvo sodišče spregledalo in ga iznaša vsebina prvega dopisa prvemu sodišču z dne (list. št. 36 spisa), da mu vrača zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi zaradi stečaja uvedenega zoper dolžnika kot s.p..

Kolikor se pokaže ta okoliščina (stečaj zoper dolžnika) zares nično, bo moralo prvo sodišče postopati po določilih 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter postopek zoper dolžnika prekiniti.

Za tako postopanje v zadevi ni potrebno, da teče postopek zoper fizično osebo, ki ni s.p., saj odgovarja dolžnik upniku z vsem svojim premoženjem kakor tudi dolžnik kot s.p., ki opravlja dejavnost kot fizična oseba (člen 1/VII Zakona o gospodarskih družbah - ZGD) ter zato odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem - s tistim, ki je organizirano v obratu kot namensko premoženje, kot tudi z drugim osebnim premoženjem - člen 51 ZGD. Pravni red uveljavlja tako enoten sistem premoženja, v posledici česar pride v stečajno maso samostojnega podjetnika posameznika po določbah člena 6/II Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji -ZPPSL tudi njegovo osebno premoženje, ki ga je pridobil do začetka stečajnega postopka, razen stvari in prejemkov, ki so po določilih člena 104 ZPPSL izvzeti tudi iz izvršbe. Položaj dolžnika, ki je fizična oseba v vsakem primeru, se namreč s stečajem ne izboljša. Namen stečajnega postopka je ustrezno urediti pravna razmerja med stečajnim dolžnikom, ki je v tem primeru obrat kot gospodarski subjekt in skupnostjo njegovih upnikov, ko dolžnikovo premoženje ni dovolj za celotno poplačilo vseh njegovih upnikov. Ti zato na organiziran način dosežejo vsaj sorazmerno in hkratno poplačilo svojih terjatev iz izkupička, doseženega z vnovčenjem vsega dolžnikovega premoženja, dolžnik pa po zaključku stečajnega postopka preneha. Vendar pa ostane po izteku stečajnega postopka dolžnik, ki je kot že rečeno v vsakem primeru fizična oseba, odgovoren za svoje neporavnane obveznosti, kar pomeni, da lahko upniki proti njemu vodijo oziroma nadaljujejo posamične izvršbe. Dolžnik bo zato predmetni dolg dolžen poravnati, ne glede na to ali bo v tej zadevi dejansko ugotovljeno, da je bil nad njim kot samostojnim podjetnikom posameznikom začet stečajni postopek.

Pritožbena odločitev je sprejeta po določilih 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

V novem postopku bo prvo sodišče moralo ustrezno razjasniti zgoraj obrazloženo relevantno dejansko stanje, to je ali je dejansko nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom bil uveden stečajni postopek, kdaj oziroma ali je še v teku. V kolikor še ni zaključen bo prvo sodišče po obrazloženem v zadevi izdalo sklep o prekinitvi postopka in po zaključku stečajnega postopka v zadevi nadaljevalo.

Po pritožbenih stroških upnika je odločeno po členu 165/III ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.