Jedro

V skladu z določbo 34. člena ZNP-1 sme pritožnik še v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, te osebe pa so otroci in osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je glede odločitev pod točko II in III izreka.

II. Nasprotni udeleženec in predlagateljica krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 30. 9. 2000 v P. sklenila J. K. in M. K. (točka I izreka), nasprotnemu udeležencu J.K. naložilo dolžnost plačevanja preživnine za mladoletnega otroka F. K. od 8. 8. 2019 do 31. 12. 2019 mesečno v višini 330,00 EUR, od 1. 1. 2020 dalje pa mesečno preživnino v višini 280,00 EUR, v bodoče dospevajoče preživninske obroke je dolžan plačevati do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR matere M. K., določeno preživnino je dolžan izpolnjevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS, razvidne iz vsakokratnega obvestila pristojnega CSD, odtlej dalje pa v valoriziranem znesku v skladu z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD, v primeru zamude s plačilom mesečnih preživninskih obveznosti je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zamude posameznega preživninskega obroka do plačila (točka II izreka). Odločilo je še, da mora nasprotni udeleženec do pravnomočnosti tega sklepa v plačilo zapadle obroke mesečne preživnine plačati v 15 dneh na TRR matere M. K., v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (točka III izreka). V presežku za zahtevano preživnino za nadaljnjih 70,00 EUR od 8. 8. 2019 do 31. 12. 2019 in za nadaljnjih 120,00 EUR od 1. 1. 2020 dalje je predlog zavrnilo (točka IV izreka). Pod točko V izreka pa je dovolilo sklenitev delne sodne poravnave glede izvajanje stikov med mladoletnim F. K. in očetom J. K., v točki VI izreka pa je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje pod točko II izreka in III izreka, uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Predlagal je razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Navajal je, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo stroške za mladoletnega F. K. iz naslova bivalnih stroškov, stroške prehrane med vikendi, stroške v zvezi s plezanjem, stroške oblačil in obutve in stroške iz naslova dodatnih potreb. Kljub nespornemu dejstvu, da predlagateljica ne plačuje najemnine za stanovanje, je sodišče plačilo najemnine v znesku 175,00 EUR upoštevalo pri določitvi bivalnih mesečnih stroškov za mladoletnega F. K., zato je preživnina določena v zvezi s tem stroškom nepravilno za obdobje od 8. 8. 2019 do 31. 12. 2019 in za naprej od 1. 1. 2020 dalje. Poleg tega pa predlagateljica sodišču v dokazne namene sploh ni predložila najemne pogodbe za stanovanje, temveč samo dogovor z dne 15. 10. 2019. Neugotovljeno je ostalo, kakšna je vsebina najemne pogodbe za stanovanje, ki jo je predlagateljica sklenila z Občino Bistrica ob Sotli in v kolikšni višini se bo in kdaj začela predlagateljici s strani najemodajalca zaračunavati najemnina za stanovanje. Iz naslova dodatnih potreb mladoletnega F. K. je sodišče ugotovilo, da nosi zobni aparat ter da njegovo ortodontsko zdravljenje zob poteka v Zagrebu, kar je predlagateljico stalo 2.000,00 EUR. Nasprotni udeleženec je bil po zaključku predmetne nepravdne zadeve na prvi stopnji s strani ZZZS seznanjen, da je strošek nakupa zobnega aparata za F. refundiran, da je predlagateljica uveljavljala povračilo stroškov ortodontskega zdravljenja v Zagrebu in ji je ZZZS iz tega naslova vrnil 1.892,28 EUR, kot povračilo stroškov zdravljenja, kar je predlagateljica zamolčala nasprotnemu udeležencu. Sodišče je napačno ocenilo stroške v zvezi z obiski ortodonta v Zagrebu, saj en obisk zanesljivo ne predstavlja stroška 60,00 EUR. Vožnja v Zagreb predstavlja 100 km v obe smeri in je ta strošek lahko izražen z zneskom 6,60 EUR, vožnja traja kvečjemu 40 minut v eno smer, plačila cestnine ni in glede na oddaljenost kraja bivanja glede na Zagreb za obisk ortodonta ni posebnih stroškov iz naslova hrane in pijače ter parkirnine, saj se vozilo parkira neposredno pred ordinacijo in brezplačno za paciente. F. je ortodontsko zdravljenje že zaključil, zato ne potrebuje več zobnih ščetk za čiščenje aparata, strošek iz naslova zdravljenja zob je sodišče nepravilno ugotovilo, pomembno pa je, da dejanskega stroška zdravljenja zob za F. sploh ni bilo, predlagateljici je ZZZS vse stroške vrnil na njen TRR v mesecu marcu 2021. Sodišče je nepravilno ocenilo tudi stroške iz naslova športnega udejstvovanja mladoletnega F. K. Za izhodišče je štelo, da F. K. trenira 12 mesecev na leto, kar ne drži, saj v času počitnic ne izvaja dvoranskih treningov plezanja. Iz tega naslova je sodišče priznalo strošek 12,00 EUR, strošek plezanja v dvorani Golovec za dijake in študente pa znaša le 6,00 EUR. Tudi ne drži, da znaša strošek vrvi 120,00 EUR letno, torej 10,00 EUR mesečno, saj je F. od leta 2014, ko je pričel s treningi plezanja, do leta 2021 porabil komaj dve vrvi, plezalna vrv se ne kupuje vsako leto, temveč kvečjemu na 4 leta in je ta strošek absolutno nerealen. Izpit za plezanje se ne opravlja vsako leto, temveč je strošek iz tega naslova nastal kot enkratni strošek v njegovi plezalni karieri, bil pa je 120,00 EUR. Tudi strošek iz naslova nakupa plezalnega pasu ni letni strošek, F. je plezalni pas dobil leta 2014, je nastavljiv in od takrat še ni imel drugega. Strošek iz naslova plezalnega sistema prav tako ne predstavlja letnega stroška, saj se kupuje na približno 6 do 7 let, iz tega naslova ne nastajajo mesečni stroški 15,00 EUR. Plezalke se zanj kupujejo na tri leta, saj je doslej porabil samo tri pare, ta strošek ne predstavlja letnega zneska 60,00 EUR. Na mesec zanesljivo ne porabi za magnezij 10,00 EUR, saj ta stane 4,90 EUR in ne 10,00 EUR, stroški v zvezi s prevozi na tekme v letu 2021 niso izkazani, v letu 2020 pa je bil F. le na treh tekmah na gostovanju, tudi mesečni strošek za F. iz tega naslova je nerealen, saj tekem ni, poleg tega pa se lahko F. prevoz organizira tudi drugače. Strošek iz naslova prehrane za F. doma ne nastaja v višini 80,00 EUR, tudi stroški iz naslova obutve in obleke ne nastajajo v višini 90,00 EUR. F. je med vikendi doma samo vsak drugi vikend, saj vsak drugi vikend preživlja stike z očetom, med tednom živi v dijaškem domu v Mariboru, kjer je v okviru plačila oskrbnine za domsko nastanitev plačana tudi tedenska prehrana v domu. Za hrano doma znaša strošek največ 50,00 EUR mesečno, strošek obleke in obutve pa znaša 33,33 EUR mesečno, saj predloženi računi za posamezne artikle v posameznih nakupih ne izkazujejo objektivnega dejanskega stanja za nakup obleke in obutve, dejansko sta nepravdna udeleženca v času skupnega življenja enkrat letno nakup obleke izvedla v znesku za okoli 400,00 EUR. Sodišče ni nikjer upoštevalo, da F. prejema štipendijo in da predlagateljica prejema zanj otroški dodatek, kar skupaj na mesečni ravni predstavlja znesek okoli 205,00 EUR mesečno, tudi ta mora služiti za pokritje njegovih potreb. Sodišče med nepravdna udeleženca glede na njune mesečne prejemke v izpodbijanem sklepu ni procentualno določilo deležev pokritja potreb otroka, predlagateljica ima višje mesečne prejemke kot nasprotni udeleženec, je pa pri nasprotnemu udeležencu pri določitvi njegove preživninske obveznosti upoštevalo samo promet na njegovem TRR kot samostojnem podjetniku, spregledalo je mesečne odlive s TRR nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo njegove izdatke, potrebe za nemoteno poslovanje njegovega samostojnega podjetnika. Takšen pristop sodišča ni objektiven, ne izkazuje realnega poslovanja nasprotnega udeleženca kot samostojnega podjetnika.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo konkretizirano prerekala vse pritožbene trditve in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago za določitev preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 183. člena, 189. člena in 190. člena Družinskega zakonika (DZ). Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

6. Iz podatkov v sodnem spisu izhaja, da je bivalne stroške, stroške prehrane sploh in med vikendi, stroške v zvezi s plezanjem, stroške oblačil in obutve ter stroške za dodatne potrebe predlagateljica natančno navedla in obrazložila v pripravljalni vlogi z dne 26. 3. 2020 in tudi predložila dokaze za v tej vlogi navedene trditve. Nasprotni udeleženec v citirani vlogi podanih navedb predlagateljice ni prerekal niti s pisno vlogo niti na zapisnike o narokih 1. 7. 2020, 14. 8. 2020 in 30. 12. 2020. V skladu z določbo 34. člena ZNP-1 sme pritožnik še v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, te osebe pa so otroci in osebe, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese.

Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca v zvezi z navedenimi stroški vsekakor niso v korist skupnega mladoletnega otroka udeležencev tega nepravdnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo višino pritožbeno izpostavljenih stroškov, ki nastajajo za preživljanje mladoletnega F. in tudi izčrpno obrazložilo ugotovitev, da so njegovi stroški preživljanja v času od avgusta do decembra 2019 znašali mesečno povprečno 873,00 EUR, v letu 2020 pa mesečno povprečno 777,30 EUR.

7. Kljub temu je pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbene trditve in kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, presodilo, da so neutemeljene.

8. Predlagateljica je v dokaz, da je za najemno stanovanje dolžna plačevati najemnino, predložila Najemno pogodbo (priloga A 7) in ne le Dogovor (priloga A27), v skladu s katerim je zaradi izvršenih vlaganj v najemno stanovanje oproščena plačila najemnine za 10 mesecev (torej do vključno avgusta 2020). Da najemne pogodbe ni predložila v dokaz, je neresnična pritožbena trditev. Vsebina najemne pogodbe pa je (8. člen), da se najemnina oblikuje na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih in Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Iz Dogovora pa izhaja, da je najemnina določena v višini 175,00 EUR, kot je to zatrjevala predlagateljica. Sicer pa je že uvodoma bilo pojasnjeno, da je predlagateljica tudi ta strošek pojasnila v svoji pripravljalni vlogi z dne 26. 3. 2020, njenih trditev v višini tega stroška nasprotni udeleženec ni prerekal, v obrazložitvi pa je sodišče prve stopnje pojasnilo razlog za upoštevanje najemnine, to je, da je predlagateljica v obnovo najemnega stanovanja vložila 1.750,00 EUR, kar je razlog za 10-mesečno oprostitev plačila najemnine.

9. V točki 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo, da stroškov v višini 2.000,00EUR za zobni aparat za mladoletnega F. ni upoštevalo pri določitvi višine preživnine za mladoletnega F., temveč je ugotovilo, da sta si predlagateljica in nasprotni udeleženec že razdelila celotne stroške zobnega aparata. Pritožbena trditev glede teh stroškov ne drži. 10. V pripravljalni vlogi z dne 26. 3. 2020 je predlagateljica izrecno vztrajala pri trditvi, da mladoletni F. zdravljenja pri ortodontu v Zagrebu še ni zaključil, da ga mora enkrat mesečno voziti v Zagreb in da potrebuje posebne ščetke. Iz spisovnega gradiva, kot je bilo že obrazloženo, ne izhaja, da je nasprotni udeleženec te trditve prerekal. Zato s pritožbenimi navedbami o razčlenitvi stroškov obiska zobozdravnika v Zagrebu pritožba ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje.

11. Enako velja za pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija pravilnost ugotovljene višine stroškov za športna udejstvovanja mladoletnega F.. V točki 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo, katere stroške in v kolikšni višini je priznalo za stroške športnega udejstvovanja, in tudi pojasnilo, da jih je upoštevalo na letni ravni, torej je znesek vsakega stroška delilo z 12 in na ta način ugotovilo mesečni strošek te dejavnosti.

12. Iz obrazložitve na 16. strani sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče od ugotovljene višine stroškov mesečnega preživljanja mladoletnega F. odštelo 148,00 EUR štipendije in 60,00 EUR otroškega dodatka, torej je te otrokove prejemke upoštevalo in pojasnilo je, da znaša predlagatelju naložen znesek preživninske obveznosti 280,00 EUR polovico ugotovljenih potreb mladoletnega F.. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec dolžna pokrivati vsak polovico stroškov, ki niso pokriti že s štipendijo in otroškim dodatkom.

13. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca upoštevalo njegovo trditev, da prejema 800,00 EUR mesečnega dohodka, pravilno pa je upoštevalo tudi prilive na njegov TRR in stanje sredstev na njegovem TRR. Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da potovanja v Jordanijo, Izrael, na Irsko in v Moldavijo v zadnjih treh letih skupnega življenja s predlagateljico dokazujejo, da je nasprotni udeleženec mesečno razpolagal z višjim dohodkom, kot pa ga zatrjuje. Pritožbeno sodišče zato ne dvomi, da je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo tudi stanje sredstev na TRR nasprotnega udeleženca kot njegov dohodek.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa je nasprotni udeleženec v izpovedbi svoje mesečne stroške preživljanja, ki jih ne plačuje kot stroške samostojnega podjetnika, ocenil na okoli 750,00 EUR. Vse ugotovitve sodišča prve stopnje brez dvoma potrjujejo zaključek, da so mesečni dohodki nasprotnega udeleženca višji od 800,00 EUR.

14. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in določilo mesečno preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca v višini, ki bo skupaj z enakim denarnim prispevkom predlagateljice omogočil mladoletnemu F. življenjske razmere za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, kot mu je bilo to omogočeno pred razpadom zakonske zveze njegovih staršev. Nasprotni udeleženec pa bo preživninsko obveznost v določeni višini brez dvoma zmogel in ne bo ogroženo njegovo lastno preživljanje.

15. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe Družinskega zakonika, ki so v tem sklepu uvodoma citirane.

16. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo priglasila stroške sestave odgovora. Vendar je pritožbeno sodišče odločilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker določba prvega odstavka 40. člena ZNP-1 določa, da vsak udeleženec postopka krije svoje stroške, s tem pa je tudi porazdelitev stroškovnega bremena enaka za obe stranki.