Jedro

Pri odmeri nadomestila za uporabo atsavbnega zemljišča se upošteva čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina, od katere se odšteje le površina zunanjih delov objekta. V obravnavanem primeru so bile to površine odprtih teras, balkonov in lož stanovanj (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih zaprtih prostorov, med katere nedvomno sodijo tudi kleti kot zaprti deli stanovanj.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) tožniku za leto 2019 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skupni višini 6.214,27 EUR za več nepremičnin, ki se nahajajo na območju Mestne občine Maribor.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe FURS pojasnjuje, da je bilo nadomestilo tožniku odmerjeno na podlagi določb Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ/84) ter Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je sprejela Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: Odlok o NUSZ) ter na podlagi podatkov, ki jih je davčni organ prejel od Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki ima javno pooblastilo za pripravo podlag za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in za vodenje potrebnih evidenc.

3. Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bilo nadomestilo tožniku odmerjeno v skladu s predpisi in upoštevaje podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Glede pritožbenih navedb je ministrstvo pojasnilo, da se po drugem in tretjem odstavku 6o. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri stanovanjski stavbi upošteva skupna površina vseh zaprtih prostorov. Kot osnova za odmero nadomestila se namreč upošteva neto tlorisna površina stavbe in ne njena uporabna površina, kot meni to napačno tožnik. Zato je treba tudi kletne prostore šteti za druge zaprte prostore, ki pripadajo stanovanjski stavbi in od katerih se prav tako odmeri nadomestilo. Ker je bila tožniku pri odmeri nadomestila pravilno upoštevana neto tlorisna površina nepremičnin, zmanjšana za odprte prostore, je pritožba po ugotovitvi ministrstva neutemeljena.

4. Tožnik je zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki se nanaša na v tožbi naštete nepremičnine (po namenski rabi opredeljene kot stanovanjske površine oziroma stanovanja), sprožil upravni spor, v katerem navaja, da je davčni organ pri naštetih nepremičninah nadomestilo odmeril od napačne stanovanjske površine, saj je k površini stanovanja nezakonito prištel tudi površino kleti. Tretji odstavek 60. člena ZSZ/84 taksativno našteva prostore, ki se štejejo za stanovanjsko površino, med katere pa po mnenju tožnika ni mogoče uvrstiti kleti, ker ta ne predstavlja prostora stanovanja. Po strokovnih standardih (Tehnična navodila in primeri za izračun površin prostorov in delov stavb GURS, str. 4) namreč klet predstavlja tehnični prostor, kamor se uvrščajo prostori, kot so sušilnica, pralnica, shramba, stopnišče, podstrešje in podobno. Glede občinskega Odloka o NUSZ pa meni, da je ta v drugem odstavku 6. člena v neskladju s tretjim odstavkom ZSZ/84, saj določa, da je treba k stanovanjski površini kot osnovi za določitev nadomestila prišteti tudi površino kleti. Omenjenega Odloka o NUSZ zato sodišče pri odločanju ne sme upoštevati. Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločbo v izpodbijanem delu odpravi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri razlogih za odločitev, ki so navedeni v upravnih odločbah, in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Za odločitev v tej zadevi je relevantno vprašanje, ali se med stanovanjsko površino, od katere se po zakonu plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, šteje tudi površina kletnih prostorov stanovanja.

8. Med strankama v postopku ni sporno, da je bilo z odločbo v izpodbijanem delu tožniku nadomestilo odmerjeno za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, in sicer za več stanovanj, ki se nahajajo na območju Mestne občine Maribor. Prav tako ni sporno, da je bila pri odmeri nadomestila med drugim upoštevana tudi površina kletnih prostorov stanovanj, katerih lastnik in zavezanec za plačilo nadomestila je tožnik.

9. Površine stavbnih zemljišč, od katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določa SZS/84, po katerem se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavb (drugi odstavek 60. člena ZSZ/84). Za stanovanjsko površino se po zakonu šteje čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile (tretji odstavek 60. člena ZSZ/84).

10. Enako kot ZSZ/84 v tretjem odstavku 60. člena osnovo za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče opredeljuje tudi Odlok o NUSZ v prvi alineji prvega odstavka 6. člena. V nasprotju z zakonom tudi ni določba drugega odstavka 6. člena Odloka o NUSZ, po kateri se čista tlorisna površina določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd., oziroma se podatke opredeli na podlagi prijave zavezanca ali ugotovitvenega postopka, ki ga izvede Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. 11. Iz podatkov spisa in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ pri svoji odločitvi uporabil podatke o površinah stanovanj iz uradnih evidenc o nepremičninah (register stavb). Od tako ugotovljenih površin je odštel površino odprtih prostorov stanovanj (teras, balkonov, lož...), ne pa tudi kleti, ki se po mnenju organa uvršča med t.i. druge zaprte prostore, katerih površina se tako po ZSZ/84 kot tudi po Odloku o NUSZ upošteva kot osnova pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 12. S takšno razlago predpisov se strinja tudi sodišče. Kot je tožniku pravilno pojasnil že organ na drugi stopnji, se pri odmeri nadomestila upošteva čista tlorisna površina, to je neto tlorisna površina, od katere se odšteje le površina zunanjih delov objekta. V obravnavanem primeru so bile to površine odprtih teras, balkonov in lož stanovanj (njihove površine je organ pri odmeri pravilno odštel), ni pa imel organ podlage, da bi odštel tudi površine drugih zaprtih prostorov, med katere nedvomno sodijo tudi kleti kot zaprti deli stanovanj. Po prej citiranih določbah ZSZ/84 ter Odloka o NUSZ je namreč tudi klet opredeljena kot sestavni del stanovanjske površine, saj gre za zaprt prostor stanovanja, kamor poleg kleti po sodni praksi sodijo tudi na primer zaprt balkon, sušilnica, pralnica, kurilnica in drvarnica.

13. Ker je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tožniku z izpodbijano odločbo pravilno odmerjeno tudi od površin kleti, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta je bil namreč pravilen, odločba pa je tudi pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1).

14. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Stranki se namreč nista strinjali le glede razlage materialnega prava, ki opredeljuje vrsto oziroma površino prostorov, od katere se odmerja in plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. K točki II izreka:

15. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.