Jedro

Če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnin kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica sama nosi stroške s pritožbo, udeleženka A. R. pa stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijanim sklepom na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani in priloženega pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 06. 07. 2009, v zvezi s pravnomočnim popravnim sklepom istega sodišča z dne 02. 10. 2009, opr. št. St 1211/2008, pri ½ parcele 27/3 k.o. M., last stečajnega dolžnika, po uradni dolžnosti dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist A. R. (kupca nepremičnine v postopku osebnega stečaja) in izbris zaznamb izvršb in vknjiženih hipotek. Med drugim je bila izbrisana tudi zaznamba izvršbe pod št. Dn 3328/2003 in hipoteka pod Dn. št. 187/97, obe vpisani v korist pritožnice kot upnice.

(2.) Zaradi izbrisa zaznambe izvršbe pod Dn. št. 3328/2003 in izbrisa hipoteke pod Dn. št. 187/97 vlaga pritožbo P. B. B., r.z.z.o.j., iz razloga bistvene kršitve določil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na izbris zaznambe izvršbe pod Dn. št. 3328/2003 in izbris hipoteke pod Dn. št. 189/97 ter dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa. V bistvenem navaja, da je bila pritožničina terjatev pridobljena s kreditno pogodbo, zavarovana pa s hipoteko na podlagi sporazuma z dne 13. 01. 1998. Tako pogodba kot sporazum sta bila sklenjena z C. J. kot potrošnikom in ne z njim kot samostojnim podjetnikom. Ker do G. C. J. C. s.p. ni izkazovala terjatev, posledično tudi ni prijavila terjatve in ločitvene pravice v postopku osebnega stečaja. Opustitev prijave terjatve tudi ne vpliva na upničino terjatev niti na njeno zavarovanje, kar izhaja iz 2. odstavka 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). V sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi ni bilo odločeno, da se opravi izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke. S tem, ko je sodišče dovolilo takšen izbris, je kršilo pravila zemljiškoknjižnega postopka. Zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo izbrisati hipoteke in zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti ne glede na določilo 89. člena Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Pritožnica je namreč s tem izgubila pravico do prednostnega poplačila iz hipoteke z najboljšim vrstnim redom, ne da bi sploh imela možnost obravnavanja pred sodiščem.

(3.) Na pritožbo je odgovorila udeleženka A. R. Navaja, da je dolžnik kot s.p. in dolžnik kot potrošnik ena in ista fizična oseba, poleg tega pa se je z 11. 11. 2008 dolžnik kot s.p. izbrisal in se je stečajni postopek vodil proti dolžniku osebno. Pritožnica je imela možnost naknadno prijaviti svojo terjatev vse do dokončne razdelitve stečajne mase oziroma do zaključka stečajnega postopka dne 20. 01. 2009. Ker upnica svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavila, ni mogla biti poplačana, ločitvena pravica pa je prenehala s plačilom kupnine kupca, kot to izrecno določa 342. člen ZFPPIPP. Izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je podlaga za vpis lastninske pravice in druge vpise po 89. členu ZZK-1 in izdaja posebnega sklepa o izbrisu zaznamb izvršb in izbrisu vknjiženih hipotek ni potrebna. Upnica je imela v stečajnem postopku možnost sodelovati kot to določa 2. odstavek 392. člena ZFPPIPP. Priglaša stroške odgovora.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pritožnica izpodbija zemljiškoknjižni sklep, s katerim je prvo sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, izdanega na podlagi 2. odstavka 342. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom istega zakona, v postopku osebnega stečaja, dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in v zvezi s tem tudi izbris drugih vpisov (zaznamb izvršb in hipotek), upoštevaje pri tem 3. odstavek 342. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP in 89. v zvezi s 96. členom ZZK-1. V 3. odstavku 342. člena ZFPPIPP je tako določeno, da je pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim je odločeno, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, listina, ki je podlaga ne le za vknjižbo lastninske pravice na kupca, ampak tudi za druge vpise po 89. členu v zvezi s 96. členom ZZK-1. V zvezi z vknjižbo lastninske pravice zemljiškoknjižno sodišče (saj je o utemeljenosti vpisa bilo odločeno že v stečajnem postopku) odloča le še o pogojih iz 2. do 5. točke 148. člena ZZK-1, nato pa, če vknjižbo dovoli, po 2. odstavku 89. člena ZZK-1 hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršb na nepremičnini, pa tudi vseh vknjiženih oziroma predzaznamovanih hipotek, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo.

(6.) Glede na to, da se v spisu nahaja pravnomočen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 1211/2008 z dne 06. 07. 2009 (popravljen s pravnomočnim popravnim sklepom istega sodišča z dne 02. 10. 2009) o izročitvi nepremičnine kupcu, iz katerega izhaja, da je pristojno sodišče, ki je vodilo postopek osebnega stečaja, ugotovilo, da so pogoji za vknjižbo lastninske pravice na ½ parc. št. 27/3 k.o. M. v korist A. R. izpolnjeni, je odločitev prvega sodišča o izbrisu sporne zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke, glede na citirana določila ZFPPIPP in ZZK-1, pravilna.

(7.) Zmotno je v zvezi s tem stališče pritožnice, da bi o izbrisu hipoteke in zaznambe izvršbe moralo odločiti sodišče v stečajnem postopku s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu, ker sicer tak izbris ni dopusten. Kaj takšnega namreč ne izhaja niti iz določb ZFPPIPP, niti iz določb ZZK-1. Iz 2. odstavka 89. člena ZZK-1, ki se glede na 3. odstavek 342. člena ZFPPIPP v tem primeru uporablja, jasno izhaja ravno nasprotno: če dovoli vknjižbo lastninske pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh zaznamb izvršbe in vseh vknjiženih hipotek. Posamezne vknjižene oziroma predzaznamovane hipoteke oziroma zemljiški dolg se ne izbrišejo le v primeru, če je v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo. Sodišče, ki vodi stečajni postopek torej odloča v zvezi s tem le v primeru, če ugotovi, da obstoji zakonska podlaga, da se posamezna vknjižena oziroma predzaznamovana hipoteka oziroma zemljiški dolg ne izbriše. Ker sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v konkretnem primeru česa takšnega ne vsebuje, je sodišče ravnalo prav, ko je: 1. o izbrisu odločalo po uradni dolžnosti in 2. ko je odločilo, da se izbriše tudi zaznamba izvršbe in vknjižena hipoteka, ki se nanašata na pritožnico.

(8.) Na odločitev v tem postopku tudi ne more vplivati pritožničino sklicevanje na to, da se v postopku osebnega stečaja ne uporablja 5. odstavek 298. člena ZFPPIPP, ki določa, da v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice v stečajnem postopku, le-ta preneha. To sicer, kot opozarja pritožnik, res pomeni, da zaradi neprijave terjatve in neprijave ločitvene pravice v roku, ki ga sicer zakon določa, slednji dve ne prenehata in ju je možno prijaviti še kasneje, vendar pa to ne pomeni, da je trajanje ločitvene pravice s tem neomejeno, ampak pomeni možnost kasnejše uveljavitve pod pogojem, da do takrat ni prenehala iz drugih razlogov. Eden od razlogov za njeno prenehanje je tako določen v 1. odstavku 342. člena ZFPPIPP, ki se uporablja tudi za postopek osebnega stečaja, po katerem s plačilom kupnine (po izvedeni prodaji) prenehajo pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, med drugim tudi zastavna pravica ali hipoteka. V kolikor upnica torej terjatve in ločitvene pravice ni prijavila vsaj do trenutka, ki ji ob ostalih pogojih ZFPPIPP na njeni podlagi omogoča poplačilo iz posebne razdelitvene mase, s prenehanjem hipoteke posledično seveda izgubi tudi ločitveno pravico, ostane pa ji (nezavarovana) terjatev, poplačilo katere pa je odvisno od tega, ali postopek osebnega stečaja še teče, ali ima dolžnik še kaj premoženja in seveda obsega terjatev drugih upnikov.

(9.) Kot je pravilno opozorila že pritožnica, je zemljiškoknjižni postopek formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis oziroma izbris samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo (124. člen ZZK-1). Pri odločanju zato zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati dejstev, ki bi bila morebiti pomembna v stečajnem postopku, niti morebitnih nepravilnosti v tem postopku. Tako pritožnikove trditve, da sta bila kreditna pogodba in sporazum o zavarovanju terjatve sklenjena s stečajnim dolžnikom kot potrošnikom in ne s samostojnim podjetnikom in da je to tudi razlog, da terjatev ni bila prijavljena v stečajnem postopku, v zemljiškoknjižnem postopku ne morejo biti upoštevne in nanje zato pritožbeno sodišče posebej ne odgovarja.

(10.) Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in v njem tudi ni procesnih kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku -ZNP). Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

(11.) Zemljiškoknjižni postopek je nepravdni postopek. Ker posebnih določb o plačilu stroškov ZZK-1 nima, upoštevaje 1. odstavek 35. člena ZNP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 zato tudi za zemljiškoknjižni postopek velja, da vsak udeleženec v njem trpi svoje stroške. Pritožbeno sodišče je zato o priglašenih pritožbenih stroških pritožnice in stroških udeleženke z odgovorom na pritožbo odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.