Jedro

Na strokovno vprašanje, ali je bila jeklena vrv, ki jo je tožena stranka vgradila v transportno dvigalo skladna s projektno dokumentacijo in kaj je bil vzrok za njeno pretrganje, bi lahko odgovoril le izvedenec, ki ga je tožeča stranka predlagala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških si pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 25.574,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2013 do plačila in ji naložilo, da povrne toženi stranki 1.528,05 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo pravila postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP. Zavrnilo je dokazne predloge za zaslišanje prič in postavitev izvedenca gradbene stroke, ne da bi to ustrezno obrazložilo. V postopku je bilo izpostavljeno večje število tehničnih vprašanj, na katera ne more odgovoriti sodišče samo, ker ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Tožeča stranka je postavitev izvedenca predlagala, da bi odgovoril na vprašanja, ki so v predmetnem sporu odločilna, in sicer, zakaj je do nesreče oziroma pretrganja vrvi sploh prišlo. Poleg tega pa bi izvedenec moral pojasniti, ali bi glede na naravo in intenzivnost poškodb jeklene nosilne vrvi ob škodnem dogodku, pri predhodnih pregledih vrvi, tožena stranka mogla oziroma morala, če bi ravnala z ustrezno skrbnostjo, opaziti, da je vrv načeta in predlagati njeno zamenjavo. Zgolj pavšalno sklicevanje in povzemanje navedb tožene stranke („zaradi usposobljenosti na področju dvigal“) ni zakonito. Sodišče bi šele po izvedbi ustreznih predlaganih dokazov lahko sprejelo odločitev v zvezi z odgovornostjo za nesrečo. Izpodbijana sodba ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko je sodišče toženo stranko obravnavalo kot strokovnjaka na področju dvigal, predlagane dokaze tožeče stranke pa je zavrnilo, je kršilo tudi načelo enakosti strank. Tožniku je bila odvzeta tudi možnost ustreznega obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Brez izvedbe zaslišanja V. V., ki je bil pri uporabniku dvigala zaposlen kot varnostni inženir, sodišče ne more sprejeti odločitve, da dvigalo ni bilo redno pregledano in da vrv ni bila mazana z ustrezno mastjo. Priča pa bi lahko izpovedala tudi glede obsega pregleda dvigala z dne 22. 11. 2012 in ostalih (mesečnih) servisnih pregledov, kar bi omogočilo korektno izvajanje načela kontradiktornosti v postopku. Zaključek sodbe, da tožena stranka ni odgovorna za pretrganje vrvi, je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Ključnih dokazov, ki bi lahko privedli do ustreznega zaključka sodišče, ni niti izvedlo. Napačna je ugotovitev sodišča, da je tožena stranka z izračunom in slikovnim prikazom dokazala, da je bila v konkretnem primeru vgrajena pravilna jeklena vrv, kot je bila predvidena s projektno dokumentacijo. Tožena stranka se do vseh navedb, zlasti do navedbe tožeče stranke, da bi morala biti vgrajena vrv tipa D., ni niti opredelila. Ugotovitev sodbe, da je tožena stranka vgradila vrv pravilnega tipa, čeprav je v dokumentaciji jasno razviden drugačen predviden tip vrvi, je zmotna. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi zgolj na podlagi trditve ene stranke lahko odločilo, kaj standard 15020-1 predvideva in zajema. Posledično je napačna ugotovitev, da prevleka jedra vrvi ni nosilni element in nima vpliva na upogibno utrujanje jeklene vrvi. Navedeno bi lahko ugotavljal le izvedenec. Sodba ne pojasni, zakaj daje prednost navedbam tožene stranke pred uradnim mnenjem priznane institucije, kar Z. (v nadaljevanju Z.) nedvomno je. Nepravilne so ugotovitve sodbe, da tožeča stranka ni dokazala, da je njen zavarovanec opravljal preglede vrvi. Kršitve predpisov varstva pri delu nobena izmed strank ni navajala ali uveljavljala, zato sodišče takšne odločitve ne bi smelo sprejeti. Tožena stranka je v odgovoru na regresni zahtevek izrecno navajala, da je opravila vse preglede, ki so določeni v 2. členu Pogodbe o servisiranju dvigal in da pri teh ni zaznala nobenih nepravilnosti. Tožeča stranka je v dokaz, da je ustrezno mazala jekleno vrv in opravljala redne preglede, predlagala zaslišanje priče V. V., ki ga sodišče prve stopnje ni zaslišalo. Zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja je nepravilno uporabljeno tudi materialno pravo (glede obstoja predpostavk odgovornosti za nastalo škodo).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka v predmetni zadevi navaja, da je 11. 2. 2013 prišlo do nesreče pri delu s transportnim dvigalom, ker se je pretrgala nosilna jeklena vrv. S tožbenim zahtevkom zahteva, da ji tožena stranka povrne odškodnino, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu (L. d. o. o.) iz naslova poškodbe dvigala (v nesreči je prišlo do škode na dvigalu in sedaj še neznane škode, ki jo je utrpel delavec, ki je delal na dvigalu, in se je zelo hudo poškodoval). Zatrjuje, da je podana odgovornost tožene stranke zato, ker v transportno dvigalo ni vgradila jeklene vrvi, ki bi bila v skladu s projektno dokumentacijo, in ker ni bila zadosti skrbna, da bi ob pregledih dvigala ugotovila, da je vrv tako poškodovana, da bi jo bilo treba zamenjati.

6. Sodba zavzame stališče, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, 1) ker ni vgradila napačne jeklene vrvi, 2) ker je lastnik dvigala (zavarovanec tožene stranke) opustil dolžnost rednih mesečnih pregledov, ki bi jih po pogodbi (ob vsakokratnem posebnem naročilu zavarovanca tožeče stranke) opravljala tožena stranka (tožena stranka je dokazala, da je zadnji pregled opravila šest mesecev pred pretrganjem vrvi), in 3) ker je zavarovanec tožene stranke kršil Navodila za obratovanje in vzdrževanje električnega regalnega dvigala (v nadaljevanju Navodila). Vgrajeno jekleno vrv bi moral enkrat tedensko mazati z ustrezno mastjo za mazanje vrvi. Ob rednih mesečnih pregledih bi se opazilo natrganje vrvi, pretrgane posamezne žice, druge poškodbe, iztirjanje, torej vse, kar je opisano v Navodilih, ko je predvidena tudi obvezna zamenjava vrvi.

7. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo sporno, zakaj je prišlo do pretrganja nosilne jeklene vrvi. Po trditvi tožeče stranke je bil vzrok neustrezna jeklena vrv, ki jo je v transportno dvigalo vgradila tožena stranka, potrditvi tožene stranke (zanikala je, da vgrajena vrv ne bi ustrezala projektni dokumentaciji) pa je do pretrganja prišlo zato, ker je prišlo do fizičnega poškodovanja vrvi zaradi nepravilne uporabe. Med strankama je bilo sporno tudi, katera od njiju je bila dolžna poskrbeti za redne servisne preglede dvigala, kako in kdaj so bili ti opravljeni, in kateri od strank je pripisati odgovornost, da zaradi premajhne skrbnosti ni že pred nesrečo zaznala, da je jeklena vrv tako poškodovana, da bi jo bilo treba zamenjati. Glede na ugotovitve Z. obe trdita, da bi morale na jekleni vrvi že pred nesrečo obstajati vidne poškodbe jeklene vrvi, ki bi jih, ob zadostni skrbnosti, bilo mogoče opaziti, pri čemer pa odgovornost zvračata druga na drugo.

8. Pritrditi je pritožbi, da sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je, zakaj je prišlo do pretrganja vrvi (trditve strank o tem vprašanju so si nasprotujoče). S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je v dokaz trditvam o vzroku za pretrganje vrvi priložila poročilo Z. in predlagala postavitev izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje, kot navajan „ni ugodilo dokaznemu predlogu obeh strank za imenovanje izvedenca, ker je odgovor tožene stranke zaradi obrazloženosti in strokovnosti (nenazadnje je tožena stranka profesionalno usposobljena prav na področju dvigal) sodišče povsem prepričal.“ Sodišče prve stopnje je namreč sledilo trditvam tožene stranke (7. točka obrazložitve sodbe), da je vgradnja jeklene vrvi dvigala skladna s projektno dokumentacijo (dosledno je bil upoštevan standard DIN 15020-1). Ocenilo je, „da je tožena stranka strokovno, obrazloženo in dokumentirano odgovorila na zaključke poročila Z., tožeča stranka pa ni podala obrazloženih in strokovno utemeljenih navedb“ Slednje ne drži, saj je tožeča stranka v odgovoru na navedbe tožene stranke (pripravljalna vloga tožeče stranke 5. 6. 2014) izrecno izpostavila in obrazložila, da vrv, ki jo je vgradila tožena stranka proizvajalca D. H., ni ustrezala v projektni dokumentaciji navedenemu tipu vrvi D., trdnosti 1770 N/m2 (Mpa). Sicer pa pritožba sodišču prve stopnje upravičeno očita, da nima strokovnega znanja za tako oceno in bi na strokovna tehnična vprašanja, ki so bila med pravdnima strankama sporna, lahko odgovoril le izvedenec, ki ga je predlagala. Slednji bi odgovoril tudi na bistveno vprašanje, zakaj je do nesreče oziroma do pretrganja jeklene vrvi prišlo, pa tudi, kdaj bi se ob predhodnih pregledih (med strankama je tudi to sporno) lahko in moralo, ob zadostni skrbnosti, ugotoviti, da je jeklena vrv načeta. Z opustitvijo izvedbe dokaza z izvedencem je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja tudi uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko je sodišče prve stopnje nekritično sledilo navedbam tožene stranke, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka, je kršilo tudi načelo enakega obravnavanja strank.

9. Tožeča stranka sodišču prve stopnje upravičeno očita tudi, da zaključka o nezadostni skrbnosti tožeče stranke ne bi smelo temeljiti le na podlagi listinske dokumentacije. Sodišče prič, ki sta jih pravdni stranki glede opravljanja servisnih pregledov pred nesrečo predlagali, ni zaslišalo, „ker ga je odgovor tožene stranke zaradi obrazloženosti in strokovnosti prepričal“. Tožeča stranka, ki je zanikala trditve tožene stranke, da ni ustrezno skrbela za redne mesečne preglede (ob pregledih bi se lahko poškodba vrvi ugotovila), je predlagala zaslišanje priče V. V. (pri uporabniku dvigala zaposlenega kot varnostnega inženirja). Tožeča stranka je torej zaslišanje priče predlagala v zvezi z odločilnim dejstvom, zato opustitev izvedbe tega dokaza predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot uveljavlja pritožba. Za ugotovitve sodbe, da je tožeča stranka kršila Navodila, kot pravilno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje ni imelo podlage v trditvah strank. Na trditveno podlago pa je sodišče vezano (2. člen ZPP). Med strankama je zlasti sporen zadnji pregled dvigala 22. 11. 2012. Po trditvi tožeče stranke bi tožena stranka takrat, ob zadostni skrbnosti morala ugotoviti, da je jeklena vrv poškodovana, potrditvi tožene stranke pa takrat ni opravljala servisnega pregleda (ni imela naloga tožeče stranke), temveč je le izvedla popravilo dvigala (pregled paletnih vilic, vpetja verige in zobnikov, zamenjave pogonske verige, nastavitev preizkus delovanja dvigala). Kot pravilno navaja pritožba (ne glede na to, katera od strank ni bila zadosti skrbna ob zadnjem pregledu pred nesrečo), lahko le izvedenec, ki ga je predlagala tožeča stranka, potrdi ali izpodbije, ali bi se takrat, ob zadostni skrbnosti, lahko ugotovila poškodba jeklene vrvi.

10. Ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka so glede na njihovo naravo narekovale ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11. Po povedanem posebni napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Odpraviti bo moralo ugotovljene absolutne bistvene kršitve, izvesti dokaze, ki sta jih v zvezi z odločilnimi dejstvi predlagali stranki (postaviti izvedenca gradbene stroke in zaslišati predlagane priče). Po ustrezno izvedenem dokaznem postopku naj o tožbenem zahtevku tožeče stranke ponovno odloči, pri čemer mora biti obrazložitev skladna s metodološkimi pravili 8. člena ZPP (opredeliti se mora do vseh odločilnih dejstev).

12. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev in bo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

13. Pritožbene trditve, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo, zaenkrat, glede na razveljavitev sodbe zaradi ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ne terjajo odgovora.