Jedro

Roditelj, ki plačuje preživnino in ne živi v družinski skupnosti z drugim roditeljem, ni solidarno odgovoren z drugim roditeljem za plačilo oskrbnine.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točki 2 spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi: "Toženec je dolžan plačati tožeči stranki 136.730,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.2001 dalje do plačila" z a v r n e. 2. Tožeča stranka je dolžna povrniti tožencu 56.800,00 SIT pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in 49.200,00 SIT pritožbenih stroškov v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi I 2001/13302 z dne 7.1.2002, ki se nanaša na dolžnika B. B. ter odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki

136.370,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.2001 in ji povrniti izvršilne stroške v znesku 11.877,00 SIT in pravdne stroške v znesku 59.980,00 SIT, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na člen 414 ZOR, kar je v nasprotju z določili Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Toženec plačuje za otroka preživnino in so s tem poravnani vsi stroški otroka oziroma obveznost toženca do mladoletnega otroka. Vse kar presega preživnino, je izključno njegova dobra volja. Oskrba v vrtcu in vpis v vrtec je stvar pogodbenega razmerja med zakonito zastopnico in tožečo stranko. Zakonita zastopnica je podpisala pogodbo in toženec ne more odgovarjati solidarno. Tožeča stranka ni predložila nikakršne pogodbe, da je toženec prevzel kakršnokoli obveznost. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških.

Pritožba je utemeljena.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec plačuje preživnino za mladoletno hčerko M. B. na podlagi dogovora sklenjenega pred CSD z otrokovo materjo R. V. so zmotni in brez pravne podlage zaključki sodišča prve stopnje, da toženec solidarno z otrokovo materjo odgovarja za plačilo oskrbnine v vrtcu. Sodišče prve stopnje se pri tem brez podlage sklicuje na določbe člena 123 (dolžnost preživljanja otrok), 129 a (okoliščine, ki se upoštevajo pri odmeri preživnine) ZZZDR-UP B1, ko pa slednje veljajo le za razmerja med starši in otroci, ne pa za razmerja med tretjim in starši. Toženec bi lahko solidarno odgovarjal z otrokovo materjo samo v primeru, če bi bila poročena ali živela v izvenzakonski skupnosti in bi šlo za tekoče potrebe družine (drugi odstavek člena 56 ZZZDR). Ker temu ni tako, saj starša mladoletnega otroka ne živita skupaj, toženec celo plačuje preživnino za otroka in ni zakonske podlage, da tožeča stranka zahteva plačilo oskrbnine solidarno od obeh staršev. S plačilom preživnine je toženec prost obveznosti za plačilo stroškov preživljanja, med katere spada tudi plačilo oskrbnine v vrtcu. Za te obveznosti odgovarja roditelj, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ki je tudi sicer v pogodbenem razmerju z vrtcem, saj je otrok v vrtcu na podlagi njegove zahteve. Po povedanem toženec ni pasivno legitimiran za plačilo oskrbnine in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku ter je bilo utemeljeni pritožbi toženca ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zoper toženca zavrniti (člen 358 točka 4 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku propadla in mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške, ki so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 154, 155/2 in 166 ZPP.