Jedro

Različno obravnavanje otrok je samo navidezno. Na prvi pogled res ni razumljivo, zakaj naj bi oče plačeval za hčerko več (25.000 tolarjev) kot mati za oba sinova skupaj (15.000 tolarjev), toda ob upoštevanju prejemkov pravdnih strank in njunih izdatkov, je sodišče druge stopnje izračunalo, da materi, ki se je odselila s skupnega doma in si na novo ureja življenje, na koncu ostane še 47.000 tolarjev, očetu pa 49.000 tolarjev. Če bi moral oče plačevati najemnino, bi se ta upoštevala in potem bi se preživnini lahko pobotali, tako pa nastaja razlika, ki se odrazi v preživninski terjatvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pod 1. razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 18.4.1987 na matičnem uradu v S. sklenili pravdni stranki. Pod 2. je mladoletna S. G. in Si. G. dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu J. G. ter pod 3. odločilo, da mora tožena mati plačevati zanju preživnino od 1.8.2004 dalje in sicer za S. G. po 5.000 tolarjev mesečno in za Si. G. po 10.000 tolarjev mesečno, od prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov pa po vsakokratnem sklepu Vlade Republike Slovenije in obvestilu Centra za socialno delo S. Pod 4. je mladoletno A. G. dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi D. G., pod 5. pa je odločilo, da mora tožeči oče od 1.8.2004 dalje plačevati mesečno preživnino po 15.000 tolarjev, od prve uskladitve preživnin pa po vsakokratnem sklepu Vlade Republike Slovenije in obvestilu Centra za socialno delo S. Pod 6. in 7 je odločilo tudi o stikih matere s sinovoma in očeta s hčerko. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo (pod 8. izreka) in odločilo pravdnih stroških (pod 9. izreka).

Proti tej sodbi se je pritožila toženka in sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo, tako da je preživnino za mladoletno A. zvišalo za 10.000 tolarjev in torej tožečemu očetu naložilo plačilo preživnine za hčerko v znesku 25.000 tolarjev mesečno. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov.

2.Proti sodbi sodišča druge stopnje o preživnini za mladoletno A. je tožnik pravočasno vložil revizijo. Meni, da je revizija dovoljena, ker je bila z njo prvič določena preživnina in jo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Predlaga ugoditev reviziji, razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Navaja, da je sodišče kršilo načelo sorazmernosti v tožnikovo škodo, ker mora toženki za enega otroka plačevati 25.0000 tolarjev preživnine, medtem ko mora toženka plačevati za dva sinova skupaj le 15.000 tolarjev. Hčerka res hodi v šolo s prilagojenim programom, vendar pa ni niti duševno, niti telesno hendikepirana, je le vzgojno zanemarjena. Zato zanjo niso potrebna dodatna sredstva, dieta pa ji je bila le začasno predpisana. Ker sinova pravdnih strank v primerjavi z njo nista bila enakopravno obravnavana in je sodišče privilegiralo hčerko, bosta prikrajšana. Revident dodaja, da je bila tožniku odobrena socialna pomoč, kar kaže na njegov ogrožen socialni status, poleg tega pa ima tudi zdravstvene težave, saj je prestal deset operacij in ni zmožen obdelovati zemlje, ki jo ima v minimalnem obsegu. V tožnikovi družini bodo sedaj trije moški (tožnik in dva sinova) zato bo moral najeti kakšno žensko pomoč, toženka in njena hči pa bosta gospodinjska dela zlahka opravili. Tudi to kaže, da sodišče ni upoštevalo potreb otrok pri določanju preživnine.

Pravočasno revizijo je vložil tudi neposredno tožnik. V njej navaja, da toženka sedaj živi z drugim moškim in oba uživata alkohol, da pred odselitvijo ni dobro skrbela za otroke in je vzela sinov denar, da zavaja center za socialno delo ter ne daje točnih podatkov o svojem življenju.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - ur.p.b.-90/05) je bila revizija vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

3.Revizija ni utemeljena.

Tožnikov pooblaščenec pravilno navaja, da je revizija po tretjem odstavku 367. člena ZPP dovoljena, saj je vložena proti odločitvi o preživnini, ki je bila prvič določena. Ni pa dovoljena v delu, ki ga je vložil neposredno tožnik, saj po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranke lahko opravljajo pravdna dejana samo po pooblaščenem odvetniku, razen če imajo opravljen pravniški državni izpit. Zato revizijsko sodišče tožnikove neposredne vloge ni upoštevalo.

Pri preizkusu revizije, ki jo je vložil tožnikov pooblaščenec, je sodišče izhajalo iz tistega dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To se spreminja in verjetno so se razmere pri pravdnih strankah spremenile, saj so otroci morda že končali šolanje, pravdni stranki pa sta tudi uredili medsebojna premoženjska razmerja glede lastništva skupne hiše, plačevanja najemnine in drugo. Če vpliv spremenjenih razmer bistveno vpliva na njuno premoženjsko stanje, je treba zahtevati ponovno odmero preživnine.

Pri ugotovljenem dejanskem stanju v času odločitve pred sodiščem prve stopnje, pa sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili 129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list RS, št. 69/04-ur. p. b.), ki sodišču nalaga, da pri odločanju o preživnini ugotovi potrebe otrok, jih oceni v denarju, nato pa njihovo kritje porazdeli med starša, pri čemer upošteva njune premoženjske in pridobitne zmožnosti. Drugi odstavek 129. člena ZZZDR določa katere stroške sodišče upošteva pri oceni potreb, v prvem odstavku pa mu je naloženo, da skrbi za potrebe in koristi otrok in določi takšno preživnino, ki je primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otrok.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da znašajo stroški oskrbe za A. 60.000 tolarjev, ker pa prejema 19.600 tolarjev otroškega dodatka, ostane nepokritih še 40.400 tolarjev stroškov. Če bo oče plačeval preživnino v znesku 25.000 tolarjev mesečno, bodo s tem ostale nepokrite njene potrebe za oskrbo v znesku 15.400 tolarjev, kar bo morala prispevati mati, ki mora plačevati še stanovanjske stroške, med njimi najemnino za stanovanje, poleg tega pa ima tudi dodatne stroške za hčerkino prilagojeno prehrano. Pri tem je treba še upoštevati, da ima toženka za 10.000 tolarjev nižji dohodek od tožnika.

Drugače je z razmerami v tožnikovi družini, v kateri živita mladoletni S. in Si. Njuni stroški oskrbe znašajo 55.000 tolarjev za vsakega, dodati pa je treba stroške za mesečno vozovnico 15.000 oziroma 17.000 tolarjev, tako da znašajo njuni stroški 70.000 in 72.000 tolarjev mesečno. Ker pa oba prejemata štipendijo po 38.000 tolarjev in S. še sam zasluži okoli 16.000 tolarjev mesečno, bo ob materini preživnini 5.000 tolarjev ostalo nepokritih še 11.000 tolarjev, pri Si. pa bo ob upoštevanju štipendije in materine preživnine 10.000 tolarjev ostalo nepokritih še 22.000 tolarjev. Pri tem pa je treba upoštevati, da so stroški za njuno stanovanje veliko nižji od stroškov za A., ker je oče ostal v skupni hiši zakoncev in ne plačuje nobene najemnine.

Tako se izkaže, da je različno obravnavanje otrok samo navidezno. Na prvi pogled res ni razumljivo, zakaj naj bi oče plačeval za hčerko več (25.000 tolarjev) kot mati za oba sinova skupaj (15.000 tolarjev), toda ob upoštevanju prejemkov pravdnih strank in njunih izdatkov, je sodišče druge stopnje izračunalo, da materi, ki se je odselila s skupnega doma in si na novo ureja življenje, na koncu ostane še 47.000 tolarjev, očetu pa 49.000 tolarjev. Če bi moral oče plačevati najemnino, bi se ta upoštevala in potem bi se preživnini lahko pobotali, tako pa nastaja razlika, ki se odrazi v preživninski terjatvi.

Ker se tako izkaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo in da otrok J. G. in D. G. nista različno obravnavali, je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo, saj v njej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.