Jedro

Pri materialnem pobotu dolžnik ugovarja, da upnikova terjatev ne obstoji, ker je prenehala zaradi pobota. Če je takšen ugovor podan, sodišče poleg pogojev iz 311. člena OZ (vzajemnost, istovrstnost in zapadlost) ugotavlja tudi, ali je dolžnikova terjatev obstajala in ali je bila na pravno veljaven način izjavljena pobotna volja. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom. V postopku nasprotne izvršbe se namreč obstoj in zapadlost terjatve ne more ugotavljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu dolžnika A. d.o.o. - v stečaju za nasprotno izvršbo z dne 31. 3. 2017 deloma ugodilo in upniku B. d.o.o., naložilo, da mora dolžniku A. d.o.o. - v stečaju v 15 dneh od prejema tega sklepa vrniti 12.291,51 EUR (I. točka izreka). Predlog za nasprotno izvršbo dolžnika A. d.o.o. - v stečaju v delu, kjer zahteva dolžnik več kot 12.291,51 EUR, zavrnilo (II. točka izreka), odločilo, da je upnik dolžan povrniti dolžniku njegove stroške v znesku 181,42 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka (III. točka izreka), upnik pa sam nosi svoje stroške (IV. točka izreka).

2. Odločitev v I., III. in IV. točki izreka sklepa s pravočasno pritožbo izpodbija upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev razveljavi ter dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo zavrne, podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Predlog za nasprotno izvršbo je mogoče vložiti takrat, ko je izvršba že opravljena in je podan kateri (od petih) taksativno navedenih razlogov, zaradi katerih sme dolžnik zahtevati, da mu mora upnik vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil. Predlog za nasprotno izvršbo mora izpolnjevati kumulativno naslednje pogoje: da gre za vračilo tistega, kar je upnik prejel z izvršbo (prvi odstavek 67. člena ZIZ); da je predlog vložen v zakonskem roku (drugi odstavek 67. člena ZIZ); da obstaja zakonska podlaga, ki je določena v 1. do 5. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ ter da dolžnik vloži zahtevek, ki je primeren za nasprotno izvršbo oziroma da ni ovir, zaradi katerih vrnitev ni več mogoča (70. člen ZIZ).

7. Postopek nasprotne izvršbe poteka v dveh fazah, in sicer sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v petnajstih dneh dolžniku vrniti tisto, kar je z izvršbo neupravičeno dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), torej najprej odloči o dolžnikovi materialni pravici s sklepom o nasprotni izvršbi, ki s pravnomočnostjo in s potekom paricijskega roka postane izvršilni naslov. Na podlagi tega izvršilnega naslova pa nato sodišče na predlog dolžnika s sklepom dovoli nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so zahtevani pogoji za nasprotno izvršbo izpolnjeni. Z izpodbijanim sklepom je zato upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) pravilno naložilo, da mora v petnajstih dneh od prejema sklepa vrniti dolžniku (upniku po nasprotni izvršbi) tisto, kar je z izvršbo dobil. V predmetni zadevi je bilo namreč s sklepom z dne 24. 6. 2016, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3715/2016 z dne 30. 1. 2017, ugovoru dolžnika ugodeno, sklep o izvršbi razveljavljen ter upnikov predlog za izvršbo zavrnjen, razveljavljen pa je bil tudi že opravljeni rubež in prenos dolžnikovih denarnih sredstev. Ugotovljeno je namreč bilo, da upnik za svojo terjatev, ki jo izterjuje, nima primernega izvršilnega naslova. Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o nagradi upravitelju St... z dne 29. 8. 2013, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo, določa le odmerjeno nagrado, ne vsebuje pa naložitvenega dela, iz katerega bi izhajala obveznost dolžnika, da mora znesek nagrade poravnati upravitelju, to je upniku.

9. Upnik je v odgovoru na predlog za nasprotno izvršbo le temu nasprotoval z uveljavljanjem svoje nasprotne terjatve, ki jo ima na podlagi sklepa St... z dne 29. 8. 2013 v znesku 12.377,60 EUR v pobot. Pri materialnem pobotu dolžnik ugovarja, da upnikova terjatev ne obstoji, ker je prenehala zaradi pobota. Če je takšen ugovor podan, sodišče poleg pogojev iz 311. člena Obligacijskega zakonika (vzajemnost, istovrstnost in zapadlost) ugotavlja tudi, ali je dolžnikova terjatev obstajala in ali je bila na pravno veljavni način izjavljena pobotna volja. Pritožnik ima sicer prav, da sodišče v primeru, da bi terjatev prenehala zaradi pobota, le te ne more naložiti v plačilo, zato ni pritrditi sodišču prve stopnje, da je takšen ugovor prenagljen in omejen le na drugo fazo postopka nasprotne izvršbe, vendar pa upnik v konkretni zadevi ne more s svojim ugovorom pobota uspeti. Za svojo terjatev, ki je med strankama sporna, nima izvršilnega naslova (kot je bilo upniku že pojasnjeno), saj le ta dolžniku s sklepom z dne 29. 8. 2013 niti še ni bila naložena v plačilo. V postopku nasprotne izvršbe pa se obstoj in zapadlost terjatve ne more ugotavljati.

10. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka nasprotne izvršbe. Neutemeljeno je očitanje, da gre za napako sodišča, zato ne drži, da naj bi naložene stroške upnik dolžniku povzročil neutemeljeno. Upnik je namreč tisti, ki je na podlagi neprimernega izvršilnega naslova vložil predlog za izvršbo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije dolžnik sam, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar sodišču druge stopnje še ne bi bilo poznano in bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).