Jedro

Predpisov, ki posamezni pravni osebi dajejo status pravne osebe, ki izvršuje javna pooblastila, ni potrebno vnašati v opis kaznivega dejanja po 1. odstavku 307. člena KZ. Vprašanje zatrjevanega statusa oškodovane pravne osebe je stvar dokazovanja, za sklepčnost opisa kaznivega dejanja zadostuje navedba, da gre za takšno pravno osebo.

Območna obrtna zbornica je pravna oseba, pristojna za izvajanje določenih javnih pooblastil.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26.3.2004 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2.6.2004, kršena določba 1. odstavka 307. člena KZ in je zato podana kršitev iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 26.8.2002, s katerim je bil obdolženi I.J.V. obtožen kaznivega dejanja odvzema in uničenja uradnega pečata ali uradnih spisov po 1. odstavku 307. člena KZ. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

Vrhovni državni tožilec je dne 28.10.2004 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa in uveljavil, da sta sodišči kršili kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, za katero je bil obdolženec preganjan, kaznivo dejanje. Menil je, da je državna tožilka s tem, ko je v abstraktnem delu izreka navedla, da je obdolženec vzel spis, ki pripada pravni osebi, ki izvršuje javna pooblastila, zadostila konkretnemu delu, ko je navedla, da je to storil v prostorih Območne obrtne zbornice L.-B. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca ni bilo potrebno opisati, kateri predpisi so osnova za opredelitev statusa te zbornice in navajati vsebine teh predpisov. Iz tega razloga je predlagal, da vrhovno sodišče ugotovi kršitev kazenskega zakona v izpodbijanih sklepih.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrglo obtožni predlog, ker naj bi v opisu kaznivega dejanja ne bilo navedeno, kateri spis naj bi obdolženi vzel, kako je le-ta označen in evidentiran ter kdo ga vodi. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da je sodišče prve stopnje spregledalo vlogo Okrožnega državnega tožilstva z dne 3.10.2002, s katero je bil modificiran prvotni obtožni predlog tako, da je bil opisan spis oziroma listine, ki naj bi jih obdolženec vzel z mize pisarne M.Z., vendar po stališču Višjega sodišča v Ljubljani kljub taki dopolnitvi obtožni predlog ni vseboval popolnega opisa vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Po mnenju pritožbenega sodišča namreč iz takega opisa ni razvidno, da je Območna obrtna zbornica L.-B. pravna oseba, ki izvršuje javna pooblastila.

Kaznivo dejanje odvzema ali uničenja uradnega pečata ali uradnih spisov po 1. odstavku 307. člena KZ stori tisti, ki protipravno vzame, skrije, uniči ali poškoduje ali kako drugače napravi neraben uradni pečat, uradno knjigo, spis, ali listino, ki pripada državnemu organu, gospodarski družbi, drugi pravni osebi ali posamezniku, ki izvršuje javna pooblastila ali je pri njih. V obravnavani kazenski zadevi je iz opisa obtožnega predloga zoper obdolženega I.J.V. izhajalo, da je protipravno vzel spis, ki pripada pravni osebi, ki izvršuje javna pooblastila, ker naj bi dne 7.6.2002 ob 11.10 uri v prostorih Območne obrtne zbornice L.-B. z mize pisarne M.Z. in v njeni prisotnosti vzel del vsebine spisa (z dopolnitvijo obtožnega predloga natančno navedene listine) ter ga odnesel iz prostorov Območne obrtne zbornice. S takšnim opisom dejanja so bili povsem jasno v abstraktnem in konkretnem delu opisani znaki kaznivega dejanja odvzema uradnih spisov po 1. odstavku 307. člena KZ. Vrhovni državni tožilec pri tem utemeljeno izpodbija stališče pritožbenega sodišča, da bi v opisu moralo biti še dodatno navedeno, zakaj se Območna obrtna zbornica L.-B. šteje za pravno osebo, ki izvršuje javna pooblastila. Predpisov, ki posamezni pravni osebi dajejo status pravne osebe, ki izvršuje javna pooblastila, ni potrebno vnašati v opis kaznivega dejanja. Vprašanje zatrjevanega statusa oškodovane pravne osebe je stvar dokazovanja, za sklepčnost opisa kaznivega dejanja zadostuje navedba, da gre za takšno pravno osebo. Sodišče mora poznati predpis in ga uporabiti pri odločanju, v obrazložitvi sodbe pa navesti razloge za odločitev. V utemeljitvi zahteve za varstvo zakonitosti predpisov ni navedel niti vrhovni državni tožilec, čeprav je veljavna zakonodaja podlaga za ugotovitev, da je območna obrtna zbornica pravna oseba, ki izvršuje javna pooblastila. Iz Obrtnega zakona, ki je veljal v času, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje (Uradni list RS, št. 50/94, 36/00, 61/00), je razvidno, da je Obrtna zbornica Slovenije oseba javnega prava (33. člen) ter da njena javna pooblastila obsegajo med drugim tudi izdajanje in odvzem obrtnih dovoljenj (1. alinea 2. odstavka 34. člena). Območna obrtna zbornica je glede na določbo 2. odstavka 37. člena tega zakona pravna oseba. S Pravilnikom o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru (Uradni list RS, št. 11/95, 56/01) je določeno, da postopek izdaje in prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja ter spremembe podatkov, ki se vpisujejo v obrtno dovoljenje, vodi Obrtna zbornica Slovenije na sedežih območnih obrtnih zbornic (1. odstavek 2. člena). Takšna zakonska podlaga, ki območno obrtno zbornico opredeljuje kot pristojno za izvajanje določenih javnih pooblastil je bilo možno ugotoviti že iz samih podatkov kazenskega spisa (npr. iz odločbe na strani 8 kazenskega spisa).

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da sta Okrajno sodišče v Ljubljani ter Višje sodišče v Ljubljani z izpodbijanima sklepoma v korist obdolženega I.J.V. kršila kazenski zakon glede 1. odstavka 307. člena KZ in sicer v vprašanju, ali je dejanje, za katero je bil zoper obdolženca vložen obtožni predlog, kaznivo dejanje. Sodišči sta nepravilno ugotovili, da v obtožnem predlogu opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja po 1. odstavku 307. člena KZ in nato neutemeljen predlog zavrgli. S tem sta kazenski zakon kršili na način, predviden v 1. točki 372. člena ZKP. V skladu z določbo 2. odstavka 426. člena ZKP je Vrhovno sodišče lahko le ugotovilo, da je bil zakon na omenjen način prekršen, ne da bi posegalo v pravnomočna sklepa, ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obdolženčevo škodo.