Jedro

Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.

Po presoji sodišča pritožbeni organ ni konkretizirano odgovoril na tožnikove pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja in dodatno pojasnjuje v tožbi. Ni namreč pojasnil, ali je bilo pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in tudi upoštevano, da v IC L. med ostalimi obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L. nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode. Prav tako ni določno odgovoril, ali je bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja preverjena njegova zmogljivost in če so bili v primeru premajhne zmogljivosti načrtovane ustrezne rešitve, da bi se preprečil vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Zgolj mnenje organa, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na Ješetovi ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški, po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Kranj št. 351-452/2018-20 s 5. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek stranke z interesom Mestne občine A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo (gradbenim dovoljenjem) investitorju Mestni občini A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) dovolil gradnjo fekalne kanalizacije v Industrijski coni (IC) L. (prva faza) in gradnjo NN priključka s črpališčem na tam navedenih zemljiščih (I. točka izreka); v II. točki izreka je navedel lokacijske podatke, in sicer, da bo investitor v prvi fazi zgradil dva kraka gravitacijske fekalne kanalizacije A in B v skupni dolžini 463,80 m, ki bosta premera DN 250 mm, grajena iz umetnih mas, da se bo voda iz objektov zbirala v črpališču, ki v prvi fazi še ne bo delovalo, saj iztok še ne bo zgrajen; da se bo zgradil tudi krajši krak tlačnega voda dolžine 14,70 m, premera 110 mm, iz umetnih mas (zgrajen bo le krajši del, samo iztok iz črpališča); da bo črpališče premera 160 cm, z zadrževalnikom volumna 19 m3, oba iz umetnih mas (1. točka II. točke izreka); v 2. točki II. točke izreka so navedeni odmiki od sosednjih zemljišč, v 3. točki II. točke izreka pa ureditev zemljišča. V III. točki izreka je naveden projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, po katerem mora investitor izvajati gradnjo; v IV. točki izreka so navedena pridobljena soglasja, v V. točki izreka pa ostali pogoji za gradnjo.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi v zvezi s pritožbenim ugovorom, da ni razvidno, kako so spoštovane določbe 27. člena Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Odlok), odgovarja, da je predmet projekta gradnja fekalne kanalizacije s črpališčem, tlačnim vodom in NN elektro priključkom ter da bo kanalizacija kot novogradnja zgrajena v ločenem sistemu. Predvidena je tako, da bodo imeli vsi objekti v IC L. možnost gravitacijskega priključevanja. Predmet projekta pa je samo prva faza izgradnje kanalizacije, ki še ne omogoča priključitve na obstoječo kanalizacijo s končno destinacijo na CČN Kranj. Zato meni, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na ... ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški. Dodaja, da je PGD, načrt gradbenih konstrukcij št. P-614, z aprila 2018 predvidel zadrževanje pred črpališčem. V PGD je navedeno, da se prav iz razloga, ker je priključni kanal na ... mešanega tipa in je njegova kapaciteta v času večjega deževja že precej zasedena, v črpališču L. naredi zadrževalnik, ki ima kapaciteto cca 19 m3, skupaj s kapaciteto črpališča možnost zadrževanja 25 m3, kar približno ustreza dotoku enega dneva (Tehnično poročilo, točka 3.2). Iz Tehničnega poročila za črpanje in krmiljenje je tudi razvidno, da je predvidena črpalka, ki bo delovanje prilagajala sušnemu in deževnemu času na podlagi podatkov lastne vremenske postaje (točka 4.2 - režim delovanja črpalke). Kot neutemeljene zavrača tudi pritožbene navedbe, da so podane kršitve 67. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) ter da pravica graditi ni izkazana.

Povzetek bistvenih navedb v tožbi, odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da v IC L. obratujejo tudi podjetja B. d.o.o. in C. d.o.o. ter D., ki so veliki proizvajalci industrijske odpadne vode. Meni, da je bilo v postopku na prvi stopnji nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje glede količine industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v tehnoloških postopkih podjetij, delujočih v IC L.. Pred izdajo gradbenega dovoljenja ni imel možnosti sodelovanja v dokaznem postopku, tako da ni mogel opozoriti na napačna izhodišča projektiranja. Po njegovem prepričanju je projektirana zmogljivost kanalizacije neustrezna. S tem v zvezi se sklicuje na okoljevarstveno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za okolje s 24. 4. 2015, ki je bilo izdano podjetju C. d.o.o. in iz katerega izhaja, da je dnevna količina industrijske odpadne vode na iztoku V1: 66 m3. Odpadne vode se poleg tega zbirajo še v 40 m3 nepretočne greznice in tudi pri drugih obratovalcih (B., D., E., itd.). Že samo navedene količine podjetja C. d.o.o. dokazujejo, da je v izpodbijani odločbi navedena zmogljivost črpališča z zadrževalnikom volumna 19 m3 bistveno premajhna. Z izdanim gradbenim dovoljenjem je tako kršena določba 27. člena Odloka. Pritožbeni organ nima prav, ko zaključuje, da je preveritev zmogljivosti omrežja, na katerega je predvidena priključitev, stvar ugotavljanja druge faze gradnje. Če priključitev zgrajene prve faze zaradi premajhne zmogljivosti omrežja, na katerega naj bi se to omrežje priključilo, v drugi fazi ne bo možna, bo ostal neuporaben objekt kanalizacijskega omrežja. Meni, da bi bila že v prvi fazi nujna preveritev zmogljivosti omrežja, na katerega se bo novo omrežje priključilo. Izpostavlja tudi, da se bo s priključkom nove kanalizacije v obstoječo na ... ulici nevarnost poplav na ... in ... ulici še povečala. Bojazen je še večja, ker industrijske odpadne vode nastajajo v postopkih predelave nevarnih snovi. S postopkom za izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen. Šele po poizvedbi je ugotovil, da je bilo gradbeno dovoljenje že izdano. Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ni bila izvedena obravnava s tožnikovo udeležbo, mu je bila kot zastopniku javnega interesa pri varovanju okolja odvzeta pravica do izjave, s čimer je bil bistveno kršen upravni postopek. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroških postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5. Stranka z interesom, Mestna občina A., v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi z 22. 9. 2020 izpostavlja, da tožnik ne navaja pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe. Izgradnja predmetne kanalizacije je v javno korist ter nujna za preprečitev nastanka okoljske škode in škodljivih vplivov na zdravje ljudi. Meni, da tožnik pavšalno in neutemeljeno navaja, da naj bi bilo v postopku na prvi stopnji nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje glede količine industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v podjetjih, delujočih v IC L.. Tožnikove navedbe so v popolnem nasprotju z listinami v spisu, na podlagi katerih je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Dimenzioniranje kanalizacijskih cevi je opisano v Tehničnem poročilu za fekalno kanalizacijo. Neutemeljene so tudi navedbe o domnevno premajhni zmogljivosti črpališča z zadrževalnikom. Upravni organ je pri izdaji izpodbijane odločbe upošteval projektno dokumentacijo, ki je bila pripravljena skladno z vsemi znanimi podatki o komunalnih in tehnoloških odpadnih vodah na relevantnem območju, tako da ne gre za ugibanja in predvidevanja o količinah odpadnih voda, kot skuša prikazati tožnik. Dimenzija kanalizacijske cevi je določena na osnovi pogoja Komunale F., d.o.o., in sicer gre za cev premera 250 mm, ki krepko presega dimenzijo, ki bi upoštevala zgolj podatke o dotokih iz objektov uporabnikov predmetne infrastrukture. Tako nikakor ne gre za premajhno zmogljivost, kot to zmotno trdi tožnik. Izpostavlja pa tudi, da se izpodbijana odločba nanaša samo na fekalno kanalizacijo brez hišnih priključkov. Tožnik organu neutemeljeno očita tudi kršitev 27. člena Odloka in nevarnost poplavljanja kleti v naselju S.. Projektant je ravno zaradi izpostavljene problematike poplavljanja skrbno preučil vse nevarnosti in omejil pretoke odpadnih voda na že zgrajeno kanalizacijo na ... ulici na minimum. V času močnejših padavin je navedeni pretok celo ničen, zato so pavšalni ugovori tožnika neutemeljeni. Zagrešena pa tudi ni bila kršitev pravice do izjave, saj je bilo tožniku vročeno gradbeno dovoljenje, imel je tudi možnost vpogleda v upravni spis. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožniku pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi, vloženi na naroku 7. 10. 2020, dodatno pojasnjuje tožbene navedbe in v dokaz svojih trditev predlaga listinske dokaze, ogled na kraju, postavitev izvedenca gradbene stroke - projektanta za kanalizacijo ter zaslišanje prič G.G. in H.H. Dokazni sklep

7. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 7. 10. 2020 kot dokaz vpogledalo v vse listine v upravnem spisu ter v dokazne listine, ki sta jih v sodni spis vložila tožnik in stranka z interesom, in sicer: priloge A3 do A7 ter prilogi C1 in C2. 8. Vpogled v ostale, v sodni spis vložene listine (priloge A8 do A11) ter listine, vložene na naroku 7. 10. 2020 in na tem naroku predlagano zaslišanje prič, postavitev izvedenca in ogled na kraju, je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 28. in 52. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), po katerem lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

9. Sodišče namreč ugotavlja, da so bile vse te dokazne listine in ostali, na naroku 7. 10. 2020 predlagani dokazi, predlagani po preteku roka za vložitev tožbe, poleg tega pa so dokazne listine nastale po izdaji tako izpodbijane kot pritožbene odločbe, ostalih dokazov pa tožnik v pritožbi zoper izpodbijano odločbo tudi ni predlagal. 10. Skladno z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov. Ker to presojo lahko opravi le ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v času izdaje izpodbijanega akta, v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati dejstev in dokazov, ki so nastali po izdaji tega akta. Tako tudi izrecno določa citirani 52. člen ZUS-1, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da teh listin prej ni mogel predložiti, ker z njimi v času upravnega postopka še ni mogel razpolagati.

11. Ker je tožba v upravnem sporu sodno varstvo pravic in pravnih koristi pravnih subjektov zoper odločitve državnih organov ter je za njeno vložitev v 28. členu ZUS-1 predpisan prekluziven rok, po presoji sodišča po poteku tega roka tožbe ni več mogoče širiti z navajanjem dejstev in dokazov, ki niso bili navedeni že v pravočasni tožbi. Sodišče je zato izvedbo dokazov, ki so bili predlagani po preteku roka za tožbo, zavrnilo tudi iz tega razloga.

K I. točki izreka

12. Tožba je utemeljena.

13. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik, kot zastopnik javnega interesa, v postopku izdaje prvostopenjske izpodbijane odločbe (gradbenega dovoljenja) ni sodeloval, temveč mu je bila ta odločba vročena po tem, ko je z vlogo s 24. 7. 2018 zahteval priznanje lastnosti stranskega udeleženca v postopku izdaje tega gradbenega dovoljenja. Ker je bila ta vloga vložena znotraj pritožbenega postopka, je prvostopenjski organ postopal po določbi 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 in tožniku priznal status stranskega udeleženca ter mu vročil prvostopenjsko odločbo (gradbeno dovoljenje), zoper katero je nato tožnik vložil pravočasno pritožbo, o kateri je odločil pritožbeni organ z odločbo druge stopnje.

14. Tako ni utemeljen ugovor stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da tožnik nima pravnega interesa v tem postopku. Položaj stranskega udeleženca mu je bil namreč priznan že v pritožbenem postopku.

15. Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V obravnavani zadevi je relevanten prostorski akt Odlok, ki v 27. členu, katerega nepravilno uporabo tožnik očita toženki, določa pogoje glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda.

16. V nadaljevanju se sodišče najprej opredeljuje do tožbenega ugovora bistvene kršitve določb postopka, v zvezi s katerim tožnik navaja, da organ na njegove ugovore, ki jih je podal v pritožbi, ni odgovoril in da ni imel možnosti izjave v postopku.

17. Tožnik se je v pritožbi skliceval na dejstvo, da v IC L... deluje več kot 20 različnih gospodarskih družb, in sicer da med ostalimi tam obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L... nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode, kar bi moralo biti pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in upoštevano. Po mnenju tožnika je organ kršil tudi določbo 27. člena Odloka, ki predpisuje celostno obravnavanje odpadnih (komunalnih in tehnoloških) ter padavinskih voda. Navajal je tudi, da je bil v območju IC L... že ugotovljen obstoj večje okoljske škode na habitatih ter da je v postopku še ugotavljanje okoljske škode na vodah in tleh. Prav tako je izpostavil, da bi bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja treba preveriti njegovo zmogljivost in v primeru premajhne zmogljivosti načrtovati ustrezne rešitve, da se prepreči vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Izpostavil je tudi bojazen, da utegne izgradnja dveh krakov fekalne kanalizacije, pri čemer črpališče v prvi fazi še ne bo delovalo in iztok ne bo zgrajen, povzročiti verjetnost nekontroliranega iztoka v naravo.

18. Sodišče sodi, da je drugostopenjski organ na navedene pritožbene ugovore odgovoril nepopolno oziroma bistveno pomanjkljivo. Navedel je zgolj, da bo kanalizacija zgrajena kot novogradnja in bo v ločenem sistemu ter da je predvidena tako, da bodo imeli vsi objekti v IC L... možnost gravitacijskega priključevanja. Skliceval se je tudi na dejstvo, da je predmet projekta samo prva faza izgradnje kanalizacije, ki še ne omogoča priključitve na obstoječo kanalizacijo s končno destinacijo na CČM Kranj ter „da meni, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na ... ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški“.

19. S takšnimi navedbami po presoji sodišča ni konkretizirano odgovoril na tožnikove pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja in dodatno pojasnjuje v tožbi. Ni namreč pojasnil, ali je bilo pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in tudi upoštevano, da v IC L... med ostalimi obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L... nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode. Prav tako ni določno odgovoril, ali je bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja preverjena njegova zmogljivost in če so bili v primeru premajhne zmogljivosti načrtovane ustrezne rešitve, da bi se preprečil vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Zgolj mnenje organa, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na ... ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški, po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe.

20. Kršitev pravice do izjave predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz navedenega razloga. Posledično namreč sodišče ne more preizkusiti njene pravilnosti, saj na ugovore, ki jih tožnik podaja tudi v tožbi in se nanašajo na vprašanje, ali je bilo v prvostopenjskem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje glede količine industrijskih odpadnih vod, ki nastajajo v tehnoloških postopkih podjetij, delujočih v IC L... ter s tem v zvezi na vprašanje pravilnosti projektirane zmogljivosti kanalizacije, kar naj bi, kot zatrjuje tožnik, vplivalo na povečano nevarnost poplav na ... in ... ulici, v upravnem postopku ne v prvostopenjski in ne v drugostopenjski odločbi ni odgovorjeno. Iz tega sledi, da je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

21. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral dati tožniku možnost izjave ter po vsebini presoditi njegove ugovore in po tako izvedenem postopku v zadevi ponovno odločiti in svojo odločitev tudi argumentirano obrazložiti.

22. Ker je bilo treba tožbi ugoditi že iz navedenega razloga, sodišče ostalih tožbenih navedb ni presojalo, saj za odločitev sodišča niso pravno relevantne.

K II. točki izreka

23. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, zato se mu skladno z določbo četrtega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR. Toženka je dolžna te stroške povrniti v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika od poteka roka za prostovoljno plačilo teh stroškov tečejo zamudne obresti.

24. K III. točki izreka

25. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo. Predlaga namreč zavrnitev tožbe, iz česar sledi, da nastopa na strani toženke, torej na strani, ki v upravnem sporu ni uspela. To po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pomeni, da ji povračilo stroškov ne pripada.

1 Po določbi drugega odstavka 229. člena ZUP lahko, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba, v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana; če pristojni organ ne ugodi zahtevi za vročitev odločbe, zahtevo s sklepom zavrže; zoper ta sklep je dovoljena pritožba.